Pisatelji iščejo menedžerja

V Društvu slovenskih pisateljev (DSP) je vrelo in naposled prekipelo - danes je odstopila predsednica Aksinja Kermauner, že prej pa so svoje odhode napovedale štiri administrativne in strokovne sodelavke.

LJUBLJANA > Nika Brajnik, Nina Kokelj, Agata Šimenc in Nana Vogrin so po poročanju časopisa Delo zapisale, da “s 1. aprilom nepreklicno končujejo sodelovanje z društvom pisateljev”. Vzrokov je več: potekle so jim pogodbe o sodelovanju in niso dobile novih, pojavili so se očitki in neresnice o višini izplačil za njihovo delo, čeprav so sredstva pridobivale same v okviru sredstev za projekte, očitali so jim celo, da so si prisvajale društveni denar, kar odločno zanikajo. Navajajo, da so nekateri člani društva in upravnega odbora nad njimi izvajali mobing.

Stres, ki načenja zdravje

“Razmere so se zaostrile pred točno enim letom, na pomlad lani,” je danes za Primorske novice povedal Marko Kravos, tržaški pesnik in član upravnega odbora Društva slovenskih pisateljev. “V želji po bolj dinamičnem upravljanju nepremičnin, preglednosti računov v domači hiši in večjem vplivu društva v javnosti, je bilo marsikaj storjeno na horuk, na juriš. Odnosi v društvu so se začeli zato krhati. Stanje je s svojo umerjenostjo vrnila v manj mrzlično ravnanje v organih in pri sodelavcih društva v uradu nova predsednica Aksinja Kermauner, od septembra lani. Žal je prehitro morala odstopiti iz osebnih, zdravstvenih razlogov. Verjamem, da bi sicer nadaljevala v vlogi usklajevalca pri vračanju v ustaljene tirnice na DSP, saj ni človek, ki kar tako vrže puško v koruzo.”

Marko Kravos

član upravnega odbora DSP

“Pritisnile so na upravni odbor in nazadnje še odstopile, morda legitimno, a mimo realnih okvirjev.”

Društvo še zdaleč ni v zavidljivem finančnem stanju in je vezano tudi na posamezne projekte, a za izvedbo teh si ne more privoščiti pet, šest stalno zaposlenih, poudarja Kravos: “Člani upravnega odbora smo ugotovili, da društvo žal ne more za stalno zaposliti administrativnih in strokovnih sodelavk, ki so šle s svojim ravnanjem tudi po moji oceni onkraj možnosti našega proračuna. Pritisnile so na upravni odbor in nazadnje še odstopile, morda legitimno, a mimo realnih okvirjev. Škoda, kljub dragocenemu delu so tako povzročile nemajhen pretres in zadrego.”

Iz zdravstvenih razlogov, a tudi iz stresnih razmer, potem ko je društvo nenadoma zapustil poslovni sekretar Saša Jovanović, je odstopil že prejšnji predsednik Ivo Svetina, zdaj še Aksinja Kermauner ... Pisateljsko društvo torej ni ravno blagodejno za zdravje. “Se moram kar strinjati,” pravi Kravos. “Kot ključna težava se mi kaže dejstvo, da že vse od odhoda Jovanovića nimamo menedžerja, veščega upravljanja društva. Žal mi je tudi, da vsi ti pretresi samo še krepijo javno sumničenje in nezaupanje do ljudi na društvu, tudi med nami med dobronamernimi in emocionalnimi osebki, kakršni pisatelji vedno smo, četudi nam naložijo kako funkcijo v lastnem stanovskem združenju.”

Predsednica le pol leta

Aksinja Kermauner, ki se je leta 1956 v Ljubljani rodila literarnemu zgodovinarju Tarasu Kermaunerju in pisateljici Alenki Goljevšček, je bila za predsednico DSP izvoljena na predčasnih volitvah septembra lani, kot šele druga ženska na tem položaju, po Miri Mihelič, ki je kolegicam in kolegom predsedovala v letih 1963-1966.

V svojem programu je Aksinja Kermauner med drugim omenila vizijo približevanja knjige in literature ljudem s posebnimi potrebami, saj na tem področju deluje že več kot 30 let, in demitizacijo pisateljskega poklica, ki naj se mu vrne spoštovanje, da bodo avtorji lahko preživeli s tistim, kar napišejo. “Če narod nima literature, ki opozarja na vse, potem razpade,” je dejala takrat.

O razlogih za njen odstop naj bi bilo več znanega jutri.  

---