Srečajmo se v teatru

Danes praznujemo svetovni dan gledališča. Pri nas bo osrednji dogodek podelitev nagrad Združenja dramskih umetnikov Slovenije na večernem odprtju Tedna slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.

Na Tednu slovenske drame bo gostovalo tudi Jugoslovansko 
dramsko gledališče iz Beograda s Cankarjevim Kraljem na Betajnovi v režiji Milana Neškovića. Jožefa Kantorja igra Nenad 
Jezdić (desno), kot Maks Krnec  pa  nastopa Nikola Rakočević.  Foto: Nenad Petrović
Na Tednu slovenske drame bo gostovalo tudi Jugoslovansko dramsko gledališče iz Beograda s Cankarjevim Kraljem na Betajnovi v režiji Milana Neškovića. Jožefa Kantorja igra Nenad Jezdić (desno), kot Maks Krnec pa nastopa Nikola Rakočević.  Foto: Nenad Petrović

KRANJ > 27. marec je za svetovni dan gledališča leta 1961 razglasil Mednarodni gledališki inštitut, ki deluje pod okriljem Unesca.

Odvrzimo strah

Predsednica Združenja dramskih umetnikov Slovenije Saša Pavček poudarja, da gledališče s svojo prvobitnostjo ohranja živ in neposreden stik med ljudmi, kar je v dobi elektronskih medijev zelo pomembno, če ne celo zdravilno: “Človeški odnosi, ki jih stkejo ustvarjalci v skupnem snovanju predstave, so živa snov, živa so tudi sporočila, ki jih prenašajo na občinstvo. To je neprecenljiva energija, ki je ne more nadomestiti noben drug medij.”

Saša Pavček

predsednica Združenja dramskih umetnikov Slovenije

“Človeški odnosi, ki jih stkejo ustvarjalci v skupnem snovanju predstave, so živa snov, živa so tudi sporočila, ki jih prenašajo na občinstvo.”

Slovenska uprizoritvena umetnost je ustvarjalno močna, a v naši državi kronično podcenjena in podhranjena. Imamo dolgo gledališko tradicijo in visoko gledališko kulturo, ki jo negujejo tako mladi, večinoma žal prekarni ustvarjalci, kakor tudi ustvarjalci z dolgoletnimi izkušnjami, je zapisala Saša Pavček in dodala, da združenje stremi k medgeneracijski podpori tudi s pomočjo Sklada Jerneja Šugmana. Pri nas gledalci lahko izbirajo med različnimi gledališkimi poetikami in občinstvo je na srečo številno in gledališču naklonjeno, pa tudi zahtevno, kar je prav. “Samo vrhunske umetniške stvaritve bodo zmogle občinstvo obdržati in ga nagraditi s svojo lepoto in izpovednostjo,” ugotavlja igralka.

Na svetovni dan gledališča se s tradicionalnimi poslanicami oglašajo opaznejši ustvarjalci. Slovensko je prispevala članica igralskega ansambla SNG Drama Ljubljana in letošnja prejemnica nagrade Prešernovega sklada Maruša Majer, najbolj znana po presunljivi upodobitvi glavne vloge v Burgerjevem filmu Ivan. “Ne verjamem, da gledališče lahko spreminja svet ... Verjamem pa, da bi bila brez njega popolnoma drug človek,” je zapisala. Prepričana je, da igralci ustvarjajo predvsem zaradi gledalcev: “Gledališče se nam najbolj zgodi, ko sem jaz na odru skozi vse te zgodbe zelo jaz, hkrati pa pravzaprav tudi ti, ki me gledaš. Ko nama uspe, da se srečava v popolnem sedanjiku in si ta trenutek zares deliva, ko nama uspe, da se v njem pogledava na način, ki se mu zunaj teatra raje izogneva.”

Maruša Majer

igralka

“Gledališče se nam najbolj zgodi, ko sem jaz na odru skozi vse te zgodbe zelo jaz, hkrati pa pravzaprav tudi ti, ki me gledaš.”

Mednarodno poslanico je prispeval kubanski dramatik, gledališki režiser in pedagog Carlos Celdran. Njegova gledališka domovina živi v trenutkih srečevanja z gledalci, ki se večer za večerom prihajajo družit v gledališče, je zapisal: “Svoje življenje gradim iz teh edinstvenih trenutkov, preneham biti jaz, ne trpim več zaradi sebe, prerodim se in razumem pomen gledališkega poklica: živeti trenutke čiste minljive resnice, ko vemo, da je tisto, kar pod odrskimi lučmi izrečemo in naredimo, resnično ter odseva najgloblji, najbolj osebni del nas samih. Gledališka domovina, ki je moja domovina in hkrati domovina mojih igralcev, je dežela, stkana iz trenutkov, v katerih odložimo maske, retoriko, vržemo proč strah pred tem, da bi bili, kar smo, in si v temi podamo roke.”

V Kranju tudi Primorci

Na 49. Tednu slovenske drame, ki se bo v Prešernovem gledališču Kranj začel drevi, se bo v 13 dnevih zvrstilo 15 predstav po izboru selektorja Marka Sosiča, od tega sedem v tekmovalnem in štiri v spremljevalnem programu. Na ogled bodo tudi tuje: Jugoslovansko dramsko gledališče iz Beograda bo uprizorilo Cankarjevega Kralja na Betajnovi, bolgarski gledališčniki iz Plovdiva Vladimirja Matjaža Zupančiča, hrvaški gledališčniki iz Zadra in ameriški gledališčniki iz Milwaukeeja pa vsak s svojim TarzanomRoka Vilčnika.

Stanovski nagradi za življenjsko delo bosta drevi prejela ustvarjalca, ki sta v dolgih letih še posebej obogatila Slovensko stalno gledališče Trst: nagrado, poimenovano po Mariji Vera, bo prejel igralec Vladimir Jurc, nagrado, poimenovano po Poldetu Bibiču, pa kostumografka Marija Vidau. Za Grumovo nagrado za najboljše novo slovensko dramsko besedilo, ki jo bodo podelili ob zaključku Tedna slovenske drame 8. aprila pa so nominirani tudi Realisti Jureta Karasa, lani krstno uprizorjeni v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica.  


Najbolj brano