Odzvati se je treba na staranje prebivalstva

Na posvetu o demografski politiki, ki ga je včeraj pripravil predsednik republike Borut Pahor, so se sodelujoči strinjali, da je nujno pripraviti odgovor na staranje prebivalstva. Pahor je izpostavil odgovornost in dolžnost pristojnih za oblikovanje politike tudi na državni ravni.

LJUBLJANA > Zaradi kompleksnosti demografskih težav so se na posvetu, ki so se ga udeležili strokovnjaki in predstavniki vlade, prvič pa tudi predstavniki parlamentarnih strank, osredotočili na vprašanje rodnosti in priseljevanja.

“Imamo težave z obnavljanjem prebivalstva,” je opozoril Pahor, ki se je za posvet odločil zaradi pozivov strokovne in zainteresirane javnosti, naj državna politika nameni ustrezno pozornost zaskrbljujoči demografski sliki. Povedal je tudi, da je treba nadaljevati z iskanjem rešitev.

Janez Malačič

strokovnjak za demografska vprašanja

“Če je demografski cilj, da bi bila naša rodnost blizu dveh otrok na žensko, potem je treba sredstva prerazporediti. Družba mora prevzeti večji del teh stroškov.”

Delež starejših od 65 let bo po projekcijah že sredi tega stoletja predstavljal tretjino prebivalstva. Zmanjševanje števila prebivalstva v starosti od 20 do 64 let bi tako lahko ob nespremenjenih politikah trga dela in upokojitvenih pogojih po opozorilu urada za makroekonomske analize in razvoj v prihodnjih desetih letih postalo omejitveni dejavnik za rast in razvoj gospodarstva.

Vsako leto se rodi 10.000 otrok premalo

Posledica prenizke rodnosti je zelo hitro lahko staranje prebivalstva, priseljevanje pa bi bilo lahko ena od možnih rešitev, je dejal Janez Malačič z ekonomske fakultete v Ljubljani. Zdaj po njegovih besedah nastaja nov reproduktivni model, moderne družbe pa nimajo pravega odgovora na to, kako nadomestiti premajhno število rojstev.

Po besedah Matjaža Gamsa z Inštituta Jožefa Stefana se v Sloveniji vsako leto rodi 10.000 otrok premalo. Omenil je tudi, da so v Jugoslaviji matere po porodu ostale na porodniškem dopustu in hkrati obdržale delovno mesto, medtem ko danes služb za nedoločen čas ni več.

Ali se sploh hoče kdo priseliti k nam?

Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Ksenija Klampfer je pojasnila, da je delovno aktivnih v starostni skupini od 60 do 64 let v EU manj kot v Sloveniji le še v Grčiji. Spomnila je tudi, da so na ministrstvu že pripravili izhodišča za pokojninske spremembe in spremembe delovne zakonodaje. Opozorila je tudi na pomen vseživljenjskega učenja in potrebo po odpravljanju stereotipov o starejših.

Po besedah njene predhodnice iz vrst SD Anje Kopač je negotovost v družbi zaradi nedavne krize vplivala tudi na rodnost. Sociologinja Alenka Švab s fakultete za družbene vede se je strinjala, da so javne politike pomembne, niso pa neposredno povezane z odločanjem mladih za več otrok. Marina Lukšič - Hacin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pa je dejala, da se mora sistem najprej odločiti, ali priseljence sploh hočemo, drugo vprašanje pa je, ali oni hočejo k nam. “Ne ponudimo namreč niti pravičnega plačila niti njihove sprejetosti v družbo brez diskriminacije,” je opozorila. Svoje poglede na problematiko so predstavili tudi predstavniki parlamentarnih strank.

Kaj bo čez 200, 300 let je težko napovedati

Kot je po posvetu za Primorske novice povedal strokovnjak za demografska vprašanja Janez Malačič, se da demografske trende precej natančno napovedati za 20, 25 let naprej, ker je večina ljudi, ki bodo živeli takrat, že tukaj. Opozoril pa je, da gre za izračune ob predpostavkah, da ne bo izrednih dogodkov, kot so vojne, hujše naravne nesreče ali klimatske spremembe ... Kakšne bodo razmere čez 200, 300 let pa je zelo težko napovedovati.

Na vprašanje, ali obstaja poleg priseljevanja še kakšno “zdravilo” proti negativnim demografskim trendom, je odgovoril: “Na vsak način bi kazalo bolj pronatalitetno usmeriti družinsko politiko. Celo vrsto ukrepov bi bilo treba izvesti. Če je demografski cilj, da bi bila naša rodnost blizu dveh otrok na žensko, potem je treba sredstva prerazporediti. Družba mora prevzeti večji del teh stroškov.”

Scenarij, po katerem Slovencev čez nekaj sto let sploh ne bi bilo več, se mu ne zdi verjeten oziroma je, kot pravi, 99,9-odstotno prepričan, da do tega ne bo prišlo.

“Če smo preživeli, ko nismo imeli niti svoje države, v času, ko so nam vladali tujci, pa v nerazvitosti, in če bomo dovolj pametni, da bomo storili vse potrebno - zdaj imamo škarje in platno v svojih rokah - potem se to ne more zgoditi,” je sklenil.

---