Skupinsko umetniško udejstvovanje kot potreba

Pisali smo že o petju kot spontani potrebi in najzgodnejši glasbeni dejavnosti v življenju človeka. Naj med primarnimi oblikami izražanja izpostavimo tudi plesno umetnost.

Dirigentka Mojca Lavrenčič, ena od gostov rubrike Primorski glasbeni talenti, je nedavno nastopila  
z Orkestrom Slovenske filharmonije na   koncertu glasbene matineje Glasbene mladine Slovenije.  Foto: Eva Križaj
Dirigentka Mojca Lavrenčič, ena od gostov rubrike Primorski glasbeni talenti, je nedavno nastopila z Orkestrom Slovenske filharmonije na koncertu glasbene matineje Glasbene mladine Slovenije.  Foto: Eva Križaj

“Že v prazgodovini je ples spremljal ljudi od rojstva do smrti; s plesom so izražali veselje oziroma žalost, klicali bogove, hodili na lov in drugo. Iz njega se je razvila glasba in ostale umetnosti. Prvotno so plesali v svoje veselje, kar velja tako za ljudske plese kot plese na dvorih. V 17. stoletju, ko je Ludvik XIV. v Parizu ustanovil akademijo plesa, pa se je balet začel razvijati kot umetnost, namenjena občinstvu,” pojasnjuje dr. Henrik Neubauer. Nekdanji baletni solist, kasneje šef baleta in koreograf ljubljanskega Baleta, umetniški vodja Opere in Baleta v Mariboru, direktor Festivala Ljubljana, predavatelj na pevskem oddelku in Operni šoli Akademije za glasbo v Ljubljani, režiser baletnih in opernih predstav je pionir raziskav o razvoju baleta na Slovenskem, avtor več kot 30 knjig o baletu in operi ter učnih načrtov za plesno izobraževanje na Slovenskem. “Temeljna vzgoja plesalca je klasični balet. Baletno znanje pa potrebujejo tudi v marsikaterem športu, denimo gimnastiki, drsanju, kotalkanju in podobnem,” poudarja Neubauer. Že vrsto let je v učnih programih glasbenih šol. Med članicami Zveze primorskih glasbenih šol balet poučujejo na glasbenih šolah Ajdovščina, Koper, Ilirska Bistrica, Nova Gorica, Tolmin in Vrhnika. Na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca v Ajdovščini je pri Sergeju Semenjuku svoje prve baletne korake naredila Teja Sever, ki je v tem mesecu dopolnila 16 let, februarja pa dosegla odlično zlato priznanje in drugo nagrado na bienalnem državnem tekmovanju BALTEK. Teja je baletni umetnosti povsem predana in zdaj šolanje nadaljuje na Konservatoriju v Mariboru: “Za balet me je navdušila mama, ko me je peljala na baletno predstavo. V njem vztrajam, ker me razveseljujejo rezultati, ki jih seveda ni opaziti vsak dan, pač pa po daljšem času trdega dela. Rada bi plesala v gledališču in celo življenje posvetila baletu ter tako počela, kar me resnično veseli.”

Prav pri baletni glasbeni pravljici Peter in Volk je pred časom z Orkestrom SNG Opere in baleta Ljubljana začela sodelovati Mojca Lavrenčič. Multiinštrumentalistka iz Vipave je nekdanja učenka Glasbene šole Ajdovščina, ki je lani dokončala magistrski študij dirigiranja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Vse bolj se uveljavlja kot obetavna dirigentka in ima za seboj že vabila in sodelovanja z Orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter ljubljanskim opernim orkestrom. Dirigenta ne dojema ne zgolj v vlogi vodje, pač pa predvsem kot osebo s poslanstvom povezovanja skupine. Sama se kot violinistka ali v tamburaškem orkestru od nekdaj udejstvuje v skupinskem muziciranju na obeh straneh dirigentskega pulta. Čar skupinskega umetniškega udejstvovanja povezuje z naravno potrebo človeka po druženju: “S skupino delati glasbo, ki navdihuje, napolnjuje, v današnjem hitrem tempu življenja tudi razbremenjuje, je zelo dragocena izkušnja. Te potrebe je vse več, mnogo več, kot sem si sprva mislila.”

V nocojšnji rubriki Primorski glasbeni talenti ob 20. uri na Radiu Koper, ki jo podnaslovljeno Rastem z glasbo enkrat mesečno pripravljamo v sodelovanju z Zvezo primorskih glasbenih šol, boste lahko prisluhnili pogovoru z dr. Henrikom Neubauerjem, baletko Tejo Sever, violinistko Mojco Batič in dirigentko Mojco Lavrenčič.


Najbolj brano