Včasih ob prižigu rdeče lučke poslušalci skoraj nehajo dihati

Radio Slovenija - 3. program ARS, tržaško Slovensko stalno gledališče in Rai - Radio Trst A so sooblikovalci niza radijsko-gledaliških dogodkov Ars teatralis, literarnih večerov v Mali dvorani SSG. Zamisel, koordinacijo in režijo teh sugestivnih srečanj podpisuje Alen Jelen.

Alen Jelen Foto: Tanja Mendillo
Alen Jelen Foto: Tanja Mendillo

Literarni večeri so oaze umirjene lepote, kjer je stik z umetnostjo in umetniki tesnejši zaradi bližine in zbranosti bralnih izvedb v malem prostoru, ki ga režiser opremlja z glasbo, projekcijami in rekviziti. Ti dajejo krila domišljiji vsakega gledalca. Prvi večer je potekal v znamenju štirih tržaških in goriških pesnikov, drugi pa je bil večer z besedo priznanega, plodovitega in vsestranskega književnika, novinarja, prevajalca, časnikarja in alpinista Dušana Jelinčiča. Pred zadnjim srečanjem letošnje sezone smo se z režiserjem Alenom Jelenom pogovorili o tej umetniški izkušnji.

Literarne večere zaznamuje intimno vzdušje, izostren posluh za vsebine in zvok izgovorjenih besed. Je dober tekst dovolj ali se čar teh srečanj skriva v ustvarjanju prave kombinacije scenskih, zvočnih in igralskih elementov?

“Gre za preplet vsega; dobrega, literarnega bogatega besedila, glasbe, igralske interpretacije. Posebno vzdušje pa naredi tudi neposreden radijski prenos na eni strani in občinstvo na drugi.”

“Nekoč je neki glasbenik na koncertu, ki so ga za radio prenašali in snemali v živo, po nekaj odpetih pesmih, rekel gledalcem, da naj vendarle dihajo, se zabavajo, prepustijo čustvom, saj se mu zdi, da nastopa mrtvim. In ko so ga upoštevali, je koncert dobil moč in to moč so nato čutili tudi radijski poslušalci.”

Alen Jelen

režiser

Vsako srečanje je svet zase, saj vsako pripoveduje novo zgodbo s sredstvi, ki ojačajo njegovo izpovedno moč. Kot radijski voditelj se vedno ukvarjate z zgodbami in izpovedmi. Kakšen je vaš odnos do neuprizorjene, radijske pripovedi?

“Radio ima posebno moč in čar. S poslušalcem vzpostavlja nek poseben, intimen dialog. Radio kot medij je pomemben kulturni sooblikovalec, saj ima velik avditorij. Kot radijski ustvarjalec z literarnimi deli, z neuprizorjenimi dramskimi besedili pripovedujem in prenašam zgodbe, promoviram avtorje, izvajalce in nove umetniške stvaritve. Literarna oddaja ali premiera radijske igre z enim samim predvajanjem doseže več ljudi kot je vseh gledalcev skupaj, če bi združili vse abonmaje v nekem slovenskem gledališču. In to mi kot ustvarjalcu in voditelju narekuje odgovornost pri izbiri vsebin in me tudi motivira, da se skupaj s kolegi potrudim, da naredimo dobro oddajo, odličen literarni večer.”

Neposredno predvajanje ali snemanje vzbuja nadpovprečno zbran odziv občinstva. Bi lahko rekli, da je tudi radijska “situacija” eden od adutov teh večerov?

“Zagotovo. V gledališki dvorani to ustvari posebno vzdušje. Tudi nastopajoči se bolj osredotočijo in pazijo. Je lahko kar čarobno. Včasih, ko gledalci vidijo, da se je tam, nekje v kotu, prižgala rdeča lučka, skoraj nehajo dihati. Pazijo, da ne bi kašljali, se presedali in škripali s stoli. Žal pa tudi velikokrat napačno mislijo, da se ne smejo smejati, če je kaj humornega. In zna biti kakšna komedija tudi zaradi tega manj živahna. Nekoč je neki glasbenik na koncertu, ki so ga za radio prenašali in snemali v živo, po nekaj odpetih pesmih rekel gledalcem, da naj vendarle dihajo, se zabavajo, prepustijo čustvom, saj se mu zdi, da nastopa mrtvim. In ko so ga upoštevali, je koncert dobil moč in to moč so nato čutili tudi radijski poslušalci. Nič ni hudega, če se v predvajanju v živo zgodi tudi kakšna napaka. To sodi zraven, ko se oddaja v živo.”

Kako ste izbrali vsebine in izvajalce letošnjega niza?

“Izbrala sva jih skupaj z umetniškim koordinatorjem SSG Trst Danijelom Malalanom. Želela sva predstaviti mlajše in tudi nekatere še neuveljavljene slovenske literate iz Furlanije Julijske krajine, opozoriti na njihovo zanimivo delo, ponesti delček zamejske literarne in gledališke, glasbene ustvarjalnosti po Sloveniji. Prvi so bili na vrsti štirje zanimivi in plodoviti pesniki: Marija Kostnapfel, David Bandelj, Sanja Širec in Vinko Bandelj. Drugi večer smo spoznavali delo priznanega pisatelja Dušana Jelinčiča. Na zadnjem večeru v aprilu pa bomo predstavili Majdo Artač Sturman. Radio Slovenija 3. program pri teh večerih sodeluje z našimi prijatelji na Radiu Trst A in tržaškim gledališčem. Pridružujeta pa se tudi Mladika in Založba tržaškega tiska. Brez pomoči igralcev SSG Trst, pa tehnične ekipe gledališča, radijskih kolegic Elene Legissha in Tamare Stanese teh večerov ne bi bilo.”

Kako ste si zamislili in doživljali prva dva literarna večera?

“Prvi večer, ko smo se družili s pesniki, je bil izredno čustven. Zlili so se poezija, glasba, interpretacije igralcev. Bil je nežen literarni večer. Drugi večer, ki smo ga snemali, je bil sestavljen iz dveh delov. Najprej smo poslušali doživet monolog Aleksander od kresnic in nato pogovor z vsestranskim Dušanom Jelinčičem. Gospod Dušan je res nekaj posebnega. Navdušile so me njegove pripovedi o gorah, alpinizmu in seveda njegov neumoren duh, njegova človeška širina.”

Katere bodo vsebine zadnjega srečanja?

“Poslušali bomo nekaj kratkih zgodb Majde Artač Sturman, ki so izšle v knjigi Silhuete. Slišali bomo izpovedi, od mladih turistov do prezaposlenih, v vrtoglavi ritem vpetih članov sodobne družine, od groteskne blejske pošasti do angela, od podjetnih, ustvarjalnih žensk in mater do vaškega posebneža ali sitnega meščana. Nastopili bosta Nikla Petruška Panizon in Tina Gunzek. Večer pripravljamo skupaj s ZTT in urednico Martino Kafol.”


Najbolj brano