Dvojni udarec urbanizacije

Novica, da bo zapuščena briška vasica Slapnik postala prizorišče snemanja resničnostnega šova, je sprožila tudi resnejšo debato o problematiki praznjenja vasi, ki seveda ni samo slovenska in, ki, kot se kaže v zadnjem obdobju, na srečo tudi ni nepovraten proces. Deloma že zato, ker bivanje na podeželju danes postaja nekakšna protiutež prehitremu in prestresnemu načinu življenja.

(Iz)praznjenju vasi so v zadnjih desetletjih botrovali v glavnem demografski razlogi, v veliki meri pa tudi opuščanje kmečkega načina življenja in s tem povezano izseljevanje. V evropskem merilu Slovenija sicer ne velja za državo z visoko urbanizacijo, ki je približno 50 odstotna, čeprav ima po drugi strani nizko stopnjo agrarnega prebivalstva. Kljub temu pa strokovnjaki opozarjajo, da se bodo nekatera območja še praznila, druga pa pretirano urbanizirala, kar nas po eni strani postavlja pred izziv ustrezne revitalizacije, na primer z vzpodbujanjem razvoja, ki temelji na lokalnih priložnostih, po drugi pa pred zahtevo, da se prepreči povečanje površin za pozidavo. Izziv pa je tudi sama urbanizacija podeželja, saj urbanizacija ni samo selitev iz podeželja v mesta, temveč tudi širjenje mestnega načina življenja na podeželje, kar se, denimo, kaže v tem, da v nekaterih vaseh skorajda ni več hiše, kamor bi priseljenci iz mesta lahko svoje otroke peljali pogledat kravo. Ali pa kjer, razen praznih podrtij, ni skoraj več nobene hiše, ki bi odražala stavbno identiteto tukajšnjega podeželja. Slednje je sicer še bolj kot za vasi, ki se praznijo, značilno za vasi, ki se širijo, a ne organsko, temveč tako, da dobivajo nove hiše in soseske, ki s celostno, vizualno in funkcionalno podobo vasi nimajo nobene zveze.

V nekaterih vaseh, razen praznih podrtij, ni skoraj več nobene hiše, ki bi odražala stavbno identiteto tukajšnjega podeželja.

Kje je torej perspektiva podeželja? V odmaknjeni, a vendarle osnovno infrastrukturno urejeni vasici Juršče na Pivškem se nekateri mladi, izobraženi prevzemniki lotevajo oživljanja kmetij, novi priseljenci, ki so v iskanju miru mestno življenje načrtno zamenjali za podeželsko in niso nujno samozaposleni umetniki, pa obnove starih hiš. A primer samosvoje vasi Juršče je vreden posnemanja predvsem zato, ker si domačini prizadevajo, da bi njihova vas ostala vas tudi v socialnem smislu, novi vaščani pa zato sosedje v pravem pomenu besede.


Preberite še


Najbolj brano