Skrb za žile lahko prepreči kap in infarkt

Za trdno zdravje sta nujna zdravo ožilje in srce. Na to opozarja evropski dan žil, 13. marec, ko so v novogoriškem Eda centru in izolski bolnišnici zdravstveni delavci brezplačno merili krvni tlak in sladkor, holesterol ter gleženjski indeks. Meritve pokažejo, ali je nujno takojšnje zdravljenje. To lahko prepreči tudi možgansko kap in infarkt.

Na dan žil je bilo za brezplačne meritve v novogoriškem Eda centru zelo veliko zanimanja. Foto: Ambrož Sardoč
Na dan žil je bilo za brezplačne meritve v novogoriškem Eda centru zelo veliko zanimanja. Foto: Ambrož Sardoč

Združenje za žilne bolezni pri Slovenskem zdravniškem društvu vsako leto v sodelovanju z Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije pripravi dan žil, tudi na Primorskem. Ob evropskem dnevu žil so pognali projekt ZdraveArterije.si, ki bo ozaveščal ljudi po vsej Sloveniji o periferni arterijski bolezni ali bolezni zamašenih žil. Posledice so, kadar obolenj ne zdravijo, smrt zaradi srčnega infarkta in možganske kapi. Minuli teden so akciji ozaveščanja z meritvami pripravili v Novi Gorici in izolski bolnišnici.

Preprečiti zamašitev žil

Po uradnih podatkih ima periferno arterijsko bolezen, ta je posledica ateroskleroze in povzroča zamašene žile, že vsak šesti prebivalec Slovenije, starejši od 55 let. Bolezen je nevarna, saj se na stene ožilja nalagajo maščobne obloge, kar zmanjšuje pretok krvi in lahko v najhujših oblikah bolezni privede celo do odmrtja tkiva (gangrene) in posledično do amputacije uda. Obloge se nalagajo tudi v žilah srca in možganov, kar lahko privede do srčnega infarkta in možganske kapi.

O periferni atrterijski bolezni

Po oceni stroke je v Sloveniji vsako leto od 2000 do 3000 novih bolnikov s periferno arterijsko boleznijo. Umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni je pri bolnikih s to boleznijo dva- do trikrat pogostejša. Kajenje pospeši razvoj bolezni, slabša izide zdravljenja in poveča tveganje za amputacijo uda. Velik dejavnik tveganja je sladkorna bolezen, saj so bolezni srca in ožilja pri teh bolnikih dva- do štirikrat pogostejše. Diabetes žile postara za 15 let. Med dejavniki tveganja so še napredovalo ledvično popuščanje, povišan krvni tlak, povišanje maščob in holesterola v krvi, debelost, telesna neaktivnost, družinska obremenjenost, starost.

Zato morajo zdravniki bolezen pravočasno prepoznati in zdraviti, saj to za polovico zmanjša srčno-žilne zaplete, sporoča Društvo za zdravje srca in ožilja. Na voljo so najsodobnejša zdravila.

Pravočasno na pregled in preiskavo

Zdravnik Rok Perme iz Združenja za žilne bolezni opozarja, da lahko že vsakdo sam veliko stori za ohranjanje zdravih žil. “Gre za način življenja, ki zmanjša dejavnike tveganja, ki so: kajenje, sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak in povišane vrednosti holesterola v krvi.”

Vsak šesti prebivalec Slovenije, starejši od 55 let, ima periferno atrterijsko bolezen

Zdravnik Mladen Gasparini, predstojnik kirurškega oddelka v izolski bolnišnici in specialist za žile, poudarja, da velika večina bolnikov zaradi te bolezni nima težav, dokler ne pride do resnih zapletov. Zato je potrebna pravočasna postavitev diagnoze. Vsakdo lahko preventivno te dejavnike zmanjša tako, da zdravo živi in, kadar je to potrebno, redno jemlje predpisana zdravila.

Hitra, preprosta in neboleča metoda za ugotavljanje stanja arterijske prekrvavitve nog je meritev gleženjskega indeksa. Tako v minuti izmerijo tlak v žilah, natančno in objektivno se izpiše rezultat o prisotnosti bolezni. V SBI so brezplačne meritve opravljali minuli teden, udeležilo se jih je približno sto obiskovalcev.

Pomen teh meritev izpostavlja tudi žilni kirurg Gabrijel Fišer v šempetrski bolnišnici, ki jih je s sodelavci ob dnevu žil opravljal minuli teden v Eda centru v Novi Gorici. Tudi tamkaj je bil odziv ljudi velik. V zvezi z merjenjem pritiska na ožilju nog izpostavlja: “Ta meritev omogoča, da ugotovimo razliko krvnega tlaka na roki in tlaka na koncu nog, določiti gleženjski indeks. To pove, koliko je tlak na nogah nižji od tistega osrednjega, kar kaže stanje perifernega ožilja oziroma arterij. S tem ocenimo, ali je prisotna bolezen arterij.”

Fišer pojasnjuje tudi vrednosti te meritve: “Če je indeks 0,9 ali več, je normalen, kar je pod 0,9, pomeni periferno arterijsko bolezen.” Dodaja, da je bil letos poseben poudarek akcije namenjen prav tem meritvam, saj je želja čim prej in v čim večji meri odkriti takšne pojave.

Če nekoliko poenostavimo razlago omenjenih vrednosti, gre pri odčitku pod 0,9 že za posledico apnenja žil. Na notranje stene se nam vse življenje nalagajo maščobni plaki. To lahko po besedah Fišerja nekega dne preseže kritično mejo: “Žile so zelo elastične, zato ostaja arterioskleroza tudi desetletja neopazna. Šele ko obloge dosežejo določen delež, in sicer približno 70 odstotkov, se to pozna na hemodinamiki, torej v srži pri preskrbi s krvjo. Takrat žile ne zmorejo več kompenzirati zmanjšanega volumna.”

Bodite pozorni na znake

Periferna arterijska bolezen se najpogosteje kaže kot bolečina v nogah (meča), in to že po manjšem naporu, v napredovali fazi ob krajšem naporu in malo kasneje celo že tudi ob mirovanju. Zdravniki sicer dodajajo, da vsaka bolečina še ni znak te bolezni, zato je tudi potreben celovit pregled.

Ob tem pa se najpogosteje pojavijo že tudi vidne spremembe na nogah: manjša poraščenost, počasnejša rast nohtov in razjede. V skrajnem primeru in kadar oboleli ne gre pravočasno na pregled, okončina lahko odmre.

Zdravniki dodajajo, da je pomembno tudi stanje vratnih žil, saj je od njega odvisno, ali preti nevarnost za možgansko kap. Arterioskleroza je sistemska bolezen, ki prizadene vsa obtočila, tudi srce. Žile so pomembne za delovanje vseh notranjih organov. Tudi demenca je lahko posledica poapnenja žil.


Najbolj brano