Navdušenja delodajalcev ne pričakujejo

Gospodarska zbornica Slovenija je v svojem predlogu socialnega sporazuma napovedala posege v delovna razmerja, ni pa zagotovila, da bi se po teh posegih plače v gospodarstvu res zvišale, pravijo v sindikatih. Delodajalcem so poslali svoj predlog splošne kolektivne pogodbe. Navdušenja ne pričakujejo, a nekje se je treba začeti pogovarjati.

Sindikalna stran  (z leve) Evelin Vesenjak (Neodvisnost), Jakob Počivavšek (Pergam), Lidija Jerkič (ZSSS), Peter  Majcen (KS 90) in Zdenko Lorber 
(Alternativa) v izražanju pričakovanj, kaj naj bo vsebina socialnega sporazuma in splošne kolektivne pogodbe, nastopa enotno. Foto: STA
Sindikalna stran (z leve) Evelin Vesenjak (Neodvisnost), Jakob Počivavšek (Pergam), Lidija Jerkič (ZSSS), Peter Majcen (KS 90) in Zdenko Lorber (Alternativa) v izražanju pričakovanj, kaj naj bo vsebina socialnega sporazuma in splošne kolektivne pogodbe, nastopa enotno. Foto: STA

LJUBLJANA > GZS se je v svojem predlogu socialnega sporazuma, ki ga je javnosti predstavila pred tednom dni, včeraj pa si je o njem izmenjala mnenja še s sindikalnimi in delodajalskim organizacijam, usmerila na plače, ki bi lahko rasle ob višanju produktivnosti.

“Seveda podpiramo vse lepe želje o dvigu BDP, rasti plač in rasti zaposlovanja, pa vendar pogrešamo mehanizme, ki bi nam to zagotavljali,” pravi predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič. “Predlog je neuravnotežen. Na eni strani so lepi cilji, na drug strani so predlogi, ki posegajo v delovna razmerja in pravice, povezane z njimi, do dodatkov in odmora za malico. Na tretji strani pa ni zagotovila, da se bodo zaradi tega plače zviševale.”

V sindikatih ocenjujejo, da kar 200.000 delavcev pri sklepanju pogodb o delu ne varuje nobena kolektivna pogodba.

Ministrstvo vabi k pripravi sporazuma

Predlog GZS se osredotoča le na plačni model, socialni sporazum pa bi moral biti širši, menijo v sindikatih. Socialni sporazumi so v preteklosti urejali celotni ekonomski in socialni status zaposlenih, vsebovali so dogovore o zdravstvu, socialni politiki in pokojninskem zavarovanju, plače pa so bile le del takšnega sporazuma. Nazadnje je bil socialni sporazum sklenjen leta 2015.

GZS je s svojim predlogom prehitela ministrstvo za delo, ki je na delodajalce in delojemalce naslovilo pobudo, da bi se začeli pogovarjati o pripravi novega socilanega sporazuma. Na seji ESS 22. marca naj bi ustanovili delovno skupino za ta namen. Socialni sporazum mora nastati med vsemi tremi partnerji, saj lahko rešitve v njem terjajo tudi posege v zakonodajo.

Lidija Jerkič

predsednica ZSSS

“Verjamem, da bodo delodajalci nad našim predlogom enako navdušeni, kot smo bili mi navdušeni nad predlogom za vključevanje dodatkov v osnovno plačo.”

Na sindikalni strani poudarjajo, da sporazuma, ki bi spremenil vsebino zakona o minimalni plači, ne bodo podprli. Na GZS namreč želijo v minimalno plačo vključiti čim več dodatkov, česar pa trenutna zakonodaja ne predvideva. Sindikati zavračajo tudi uvedbo socialne kapice, kot to predlagajo v GZS. Kaj želi GZS doseči z izločitvijo odmora za delo iz delovnega časa, v sindikatih niti ne razumejo, vztrajajo pa tudi, da naj ostane dodatek za delovno dobo urejen na način, kot je.

Najnižja osnovna plača enaka minimalni

V sindikalnih centralah so kot odgovor na predloge GZS pripravili predlog splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Splošna kolektivna pogodba je dogovor med delodajalci in delojemalci o načinu zagotovitve minimalnih pogojev dela, povračilih stroškov, povezanih z delom, dnevih dopusta ter drugih pravicah in dolžnostih podjetij in zaposlenih. Splošne kolektivne pogodbe nimamo že od leta 2006, številne dejavnosti pa nimajo niti panožne kolektivne pogodbe.

Za sprejem splošne kolektivne pogodbe bi morali biti zainteresirani tudi delodajalci, meni Jakob Počivavšek (Pergam). Delodajalci, ki niso zavezani k spoštovanju nobene kolektivne pogodbe, morajo delavcem zagotavljati samo tisto raven pravic, ki jo daje zakon, medtem ko morajo ostali delodajalci zagotavljati višjo raven pravic. “Menimo, da to ni prav, da na ta način lahko nastaja socialni damping. Prav je, da se postavijo minimalni standardi, ki jih morajo spoštovani vsi delodajalci v zasebnem sektorju,” pravi Počivavšek.

Kolektivna pogodba vsebuje tudi tarifni del. Predlog sindikalnih central je, da se najnižja osnovna plača prvega tarifnega razreda postavi na raven minimalne plače, plače v višjih razredih pa se nato ustrezno višajo. S tem bi odpravili uravnilovko, ki zdaj povzroča, da vsi delavci na koncu prejmejo minimalno plačo, ne glede na leta delovne dobe ali zahtevnost delovnega mesta. Dodatki v osnovno plačo ne bi bili vključeni.


Najbolj brano