Pogodba s pralnico ni bila čista

Stroji v pralnici zaposlitvenega centra Štefanov zavod na Vogrskem so se včeraj ustavili. Iz Varstveno delovnega centra (VDC) so jim namreč dokončno sporočili, da perila ne bodo več pošiljali k njim. Razlog je v nezakonitostih, ki so se zgodile ob sklenitvi pogodbe pred tremi leti. Da postopek ni bil izpeljan v skladu z zakoni, je potrdila Državna revizijska komisija, z zadevo pa se ukvarja tudi tožilstvo.

Nad pralnico na Vogrskem visita senca nezakonitega javnega 
naročila in nevarnost odpovedi pogodbe o pranju perila za VDC.   Foto: Leo Caharija
Nad pralnico na Vogrskem visita senca nezakonitega javnega naročila in nevarnost odpovedi pogodbe o pranju perila za VDC.  Foto: Leo Caharija

NOVA GORICA > “Obvestili so nas po telefonu, na uradno pisno sporočilo še čakamo. Ljudi smo poslali domov,” je včeraj dopoldne povedala direktorica Štefanovega zavoda Vida Marušič. Obžalovanja vreden zaplet je posledica minulih grehov. Marušičeva je vodenje zavoda prevzela po tem, ko so se ti grehi že zgodili.

Zaposlitveni center Štefanov center naj bi nastal z željo odpirati dobra delovna mesta za invalide. Dejavnost zaposlitvenega centra je za kakovostno prepoznala tudi država, ki zavodu nakazuje redne subvencije. A težava je bila v tem, da so takratni pristojni na VDC ubirali nenavadne bližnjice, zaradi katerih je Državna revizijska komisija (Dkom) oglobila nekdanjo direktorico VDC, zdaj upokojenko Teo Leban.

141.000

evrov je VDC doslej za pranje perila plačal Štefanovemu zavodu. Poslej bodo letni zneski bistveno nižji.

Mešanje javnega in zasebnega

V VDC so leta 2016 menili, da bi v regiji potrebovali več delovnih mest za invalide zunaj ustanov. Ampak zaradi zakonodajnih in finančnih omejitev jih niso mogli odpreti. Zato so ustanovili Zaposlitveni zavod Štefanov center. Ampak ustanovitelj ni VDC, temveč Fundacija Most, ki je sicer vsebinsko povezana z javnim VDC, a je povsem zasebna. Njeni ustanovitelji so Tea Leban, Janez Rijavec in Zdenko Šibav, zasnovana pa je bila z namenom zbiranja sredstev za rehabilitacijski center na Trnovem. VDC je zavodu preko javnega naročila oddal pranje perila. Za storitev je v povprečju plačeval dobrih 4000 evrov na mesec in je od avgusta 2016 do danes plačal 141.000 evrov.

Lebanova, ki je bila nekaj časa celo direktorica zaposlitvenega centra, sicer v času, ko ta ni še posloval, je takrat menila, da ni nobenega konflikta interesov. In enako meni danes: “Odločila sem se, da ne bom več vztrajala s pravdanjem, ker je zgodba načela moje zdravje. A vsak, ki se malo poglobi v zadevo, vidi, da se nihče ni okoristil.” Lebanova opozarja, da nihče od vpletenih od fundacije ali zaposlitvenega centra, ki ima status socialnega podjetja, nima nobenega dobička. In ga po zakonu tudi ne more imeti.

Tanja Cink

direktorica VDC

“VDC ima svojo temeljno dejavnost in je zavezan h gospodarnosti. Misliti moramo na interese naših uporabnikov, ki storitev zavoda, nenazadnje, tudi plačujejo.”

Odločba revizorjev pravnomočna

O ustanavljanju podjetja in opremljanju pralnice so takrat do medijev in preiskovalnih organov romale anonimke. Komisija za preprečevanje korupcije je zadevo odstopila Državni revizijski komisiji (Dkom), na okrožnem državnem tožilstvu pa so prejeli kazensko ovadbo. Po neuradnih podatkih so že opravili hišne preiskave, a delo še poteka. “Zadeva, po kateri sprašujete, se nahaja v predkazenskem postopku in vam zato določnejših podatkov ne moremo posredovati,” nam je pojasnila vodja tožilstva v Novi Gorici Damijana Bandelj.

Je pa svoje opravila Dkom. Kot so nam pojasnili, so zoper nekdanjo zakonito zastopnico VDC izdali odločbo o prekršku: “Prekršek je storila s tem, da v postopku oddaje javnega naročila 'Pranje perila' kot zakonita zastopnica naročnika pred oddajo javnega naročila naročnika oziroma njegovega nadzornega organa ni obvestila o tem, da je posredno povezana z izbranim ponudnikom.” Lebanova je torej, ne da bi se svet zavoda zavedal njene dvojne vloge, nastopala kot predstavnica naročnika in ponudnika ter na nek način sklenila pogodbo sama s sabo. “Kršiteljici je bila izrečena globa v znesku 700 evrov. Odločba je pravnomočna,” so še pojasnili na Dkom.

Vida Marušič

direktorica Štefanovega zavoda

“Imamo nekaj odprtih pogovorov. Upamo, da se bo izšlo, sicer bomo imeli v pol leta tako resne likvidnostne težave, da bomo morali zapreti vrata.”

Nova razpis - nov ponudnik

“Naša glavna naloga in skrb je zakonito poslovanje javnega zavoda,” je pojasnila nova direktorica VDC Tanja Cink, ki že od nastopa funkcije želi zadevi priti do dna: “Problematično je bilo tudi, da je VDC vložil sredstva v obnovo prostorov na Vogrskem, v katerem deluje pralnica, in kupil opremo. Javni zavod je torej zasebnemu podjetju pomagal do osnovnih sredstev za opravljanje dejavnosti, nato pa z njim sklenil pogodbo za opravljanje te iste dejavnosti. Tako ne gre.” Vložek je sicer Štefanov center povrnil. A kot pravi Cinkova, je bilo treba zagotoviti zakonite temelje pogodbi o pranju perila.

Zato so začeli znova. Objavili so evidenčno javno naročilo in k sodelovanju povabili tri invalidska podjetja. “Po objavi razpisa smo od Štefanovega centra dobili pravno mnenje, da prekršek Lebanove še ne pomeni ničnosti pogodbe, in smo si vzeli čas, da to mnenje preverimo. Izkazalo se je, da argumenti ne zdržijo,” pojasnjuje Cinkova. Med tremi prispelimi je bila najugodnejša ponudba podjetja Želva. Izključni kriterij je bila cena, ki je bila pri Želvi za približno četrtino nižja kot pri ponudbi Štefanovega centra. Cinkova poudarja: “VDC ima svojo temeljno dejavnost in je zavezan h gospodarnosti. Misliti moramo na interese naših uporabnikov, ki storitev zavoda nenazadnje tudi plačujejo.”

Medtem so s pomočjo donacij v VDC kupili pralni stroj in bodo del perila oprali sami. Zmanjšal se je torej tudi obseg javnega naročila. Ob nižji količini in nižji ceni bo VDC za pranje odslej plačeval skoraj štirikrat manj kot v minulih letih. “Razumemo stisko Štefanovega centra in naredili smo vse, kar je bilo v naši moči. Ampak moramo spoštovati zakone in ravnati gospodarno.”

Tožili za zdaj ne bodo

Marušičeva meni, da bi se rešitve lahko našle, če bi bil za to posluh: “Počutimo se kot figure v igri, ki je ne igramo. Želimo le, da bi najranljivejši ohranili težko pridobljeno zaposlitev. Pravno mnenje, ki sem ga pridobila, zagovarja dejstvo, da je bil postopek javnega naročanja izpeljan transparentno in v skladu z zakonom in da ugotovljen prekršek še ne zagovarja ničnosti pogodbe. Vemo tudi, da nobena pogodba ni nična do pravnomočne sodne odločitve. Ampak to pomeni, da bi morali VDC tožiti. Za kaj takega pa nimamo ne časa ne denarja.”

Kot je pojasnila, doslej drugih večjih strank zaradi polne zasedenosti z VDC niti niso mogli jemati: “Smo se pa dejavno ukvarjali z iskanjem novih poslov na trgu in imamo nekaj odprtih pogovorov. Upamo, da se bo izšlo, sicer bomo imeli v pol leta tako resne likvidnostne težave, da bomo morali zapreti vrata.”


Komentar novinarja

Vesna Humar

Kako širok je lahko ovinek?

Zelo malo verjetno je, da bi kdo mastno zaslužil s pranjem rjuh, vzglavnikov in uniform za Varstveno delovni center Nova Gorica. Prvič zato, ker se v socialnih dejavnostih, ne glede na to, s katere strani jih pogledamo, ne cedita ravno med in mleko. Ter drugič zato, ker je izvleči denar iz dobrodelne fundacije ali zavoda s statusom socialnega podjetja težko. Čeprav najbrž ne nemogoče. Prav tako ni razloga, dokler nekdo ne dokaže nasprotno, za dvom v strastna zagotovila nekdanjega vodstva VDC, da ...

Preberi več

Najbolj brano