Zbornica: ministrstvo hoče poceni delovno silo

Zaposleni v zdravstveni negi in ministrstvo za zdravje ne najdejo skupnega jezika o tem, kako izkušenim srednjim medicinskim sestram priznati kompetence, ki so jih pridobile z desetletji opravljanja dela diplomiranih medicinskih sester. Za naprej pa ministrstvo ne vidi tolikšne potrebe po diplomiranih sestrah, kot trdijo v stroki in med zaposlenimi.

LJUBLJANA > “Če so bile 30 let dobre, če jih je sistem 30 let izkoriščal, potem moramo enkrat narediti črto, popraviti krivice za nazaj,” o priznavanju kompetenc srednjim medicinskim sestram pravi Monika Ažman, predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege. V dokumentu o poklicnih kompetencah in aktivnostih v zdravstveni negi bi določili tudi pravila za naprej, torej kakšne pristojnosti ima v sistemu zdravstvene nege bolničar negovalec, kakšne srednja in kakšne diplomirana medicinska sestra.

Ali gre za poskus višanja plač?

Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno in babiško nego je na ta vprašanja odgovoril že lani spomladi, vendar pa njihovega dokumenta o poklicnih kompetencah in aktivnostih nista podpisala niti ministrica Milojka Kolar Celarc niti njen naslednik Samo Fakin. Namesto tega je ministrstvo za zdravje zdaj pripravilo svoj dokument o poklicnih kompetencah in aktivnostih.

Na ministrstvu za zdravje želijo čim prej popraviti krivice in srednjim medicinskim sestram priznati kompetence, ki so si jih pridobile z opravljanjem dela, nočejo pa uresničiti tudi “širših interesov”, ki naj bi se skrivali v dokumentu razširjenega strokovnega kolegija, je dala vedeti državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Pia Vračko. Predlog, ki sta ga podala razširjeni strokovni kolegij in zbornica zdravstvene nege, po njenih besedah posega tudi na področje sindikalnih pogajanj. “Želimo doseči, da bi bili zaposleni v zdravstvenih negi ustrezno plačani za svoje delo, vendar menimo, da za to, da se jim zagotovi ustrezno plačilo, ni potrebno delati obvoda z višanjem stopnje izobrazbe, ki je potrebna za opravljanje določenih del in nalog,” opozarja državna sekretarka.

“Ocenjujemo, da želi stroka zdravstvene nege skozi ta model uveljaviti razmerje 70 odstotkov diplomiranih medicinskih sester in 30 odstotkov osebja zdravstvene nege brez univerzitetne izobrazbe,” je enega od razlogov, zakaj je predlog razširjenega strokovnega kolegija za ministrstvo nesprejemljiv, utemeljila Pia Vračko. Po oceni ministrstva v Sloveniji ni potrebe za tolikšen delež diplomiranih sester, saj “smo desetletja dolgo ustrezno, strokovno, kakovostno in varno izvajali stroko zdravstvene nege po modelu, kjer so diplomirane medicinske sestre pretežno opravljale samo najzahtevnejša opravila zdravstvene nege”.

Stremeti je treba k izobraženemu kadru

Ažmanova je nad takšnim stališčem ministrstva razočarana, o njem pravi, da je ponižujoče za zdravstveno nego. “S svojim dokumentom želi ministrstvo še naprej izkoriščati ljudi kot poceni delovno silo. Strokovni razvoj zdravstvene nege na to ne more več pristajati,” opozarja v imenu zbornice zdravstvene in babiške nege.

Na to, da razvoj zdravstvene nege narekuje potrebo po višje izobraženem kadru, je opozorila tudi Dragica Kekec, generalna sekretarka sindikata zdravstva in socialnega varstva. Branko Bregar, predsednik razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno in babiško nego, pa odločitev ministrstva, da predloži svoj dokument, namesto da bi upoštevalo dokument strokovnega kolegija, razume kot nezaupnico. “Dokumenta, ki ne sledi razvoju zdravstvenega varstva in ne prinaša učinkovitega zdravstva, ne moremo sprejeti,” je dejal.

Sindikati ter zbornica zdravstvene in babiške nege so včeraj ministrstvu predlagali oblikovanje posebne delovne skupine iz predstavnikov strokovnega kolegija, zbornice in ministrstva. Skupina bi skušala zbližati stališča. Ministrstvo se bo na ta predlog še odzvalo, čez deset dni pa naj bi se pogovori med vsemi vpletenimi nadaljevali.

---