Servitski samostan gre pod okrilje koprske občine

Servitski samostan v Kopru kmalu ne bo več last Univerze na Primorskem. Ko se mu je slednja odpovedala, se je zanj ogrela koprska občina. Pogovori o prenosu lastništva med obema stranema in ministrstvom za kulturo so v sklepni fazi.

KOPER > Servitski samostan na Santorijevi ulici 9 v Kopru so leta 1999 razglasili za kulturni spomenik državnega pomena. V koprski občinski upravi pojasnjujejo, da pripravljajo idejno nalogo, v kateri bodo dorekli vsebine, ki bi jih lahko umestili v samostan. Po prevzemu objekta bodo proučili, katera so nujna sanacijska dela, ki jih bodo morali izvesti.

Namesto prenove se favorizira novogradnje

Univerza na Primorskem je stavbo od države prevzela leta 2011, pred dvema letoma pa ji je predlagala vrnitev samostana, saj niso imeli denarja za njegovo prenovo. Na primorski univerzi so sicer iskali finančne vire (tudi prek mednarodnih razpisov) za zahtevne posege, a dlje od arheoloških sondiranj in idejne zasnove niso prišli. Poskušali so pridobiti tudi zunanje partnerje, ki bi soinvestirali v prenovo stavbe, vendar zaradi stanja, v kakršnem je, ni bilo interesa. Naložbo za temeljito prenovo samostana so takrat ocenili na več kot deset milijonov evrov.

Boštjan Bugarič

arhitekt

“Reprezentativen objekt bi lahko začasno ponudili raziskovalnim in kulturnim vsebinam, ki nimajo lastnih prostorov v mestu.”

Arhitekt Boštjan Bugarič pravi, da se s problematiko zapuščenega servitskega samostana ukvarja že od časa priprave svoje diplome leta 1998, ko so v kompleksu zaprli metadonsko ambulanto za odvisnike. Izdelal je štiri različne idejne projekte za prenovo tega kompleksa, bivše porodnišnice.

“Nedopustno se mi zdi, da je propadu prepuščen objekt, ki s svojimi 4000 kvadratnimi metri površine predstavlja edinstven primer samostanske kulturne dediščine v Kopru. Namesto prenove zdajšnjih objektov se favorizira netrajnostna gradnja novih,” na zgrešeno prostorsko politiko opozarja Bugarič.

Nekoč samostan, nato porodnišnica, ambulanta ...

V publikaciji Zapuščeni prostori - zgovorna tišina: Servitski samostan, ki so jo predstavili lani aprila, so strokovnjaki strnili rezultate arheoloških in umetnostnozgodovinskih raziskav.

Sprva je bila na tem prostoru rimska vila, med 12. in 14. stoletjem benediktinski samostan, od 15. do 18. stoletja servitski samostan, nato mestna bolnišnica, med letoma 1949 in 1996 porodnišnica ter na koncu še Center za zdravljenje in preprečevanje odvisnosti od prepovedanih drog.

V monografiji je med drugim zaslediti tudi zanimiv podatek, kako je koprski servitski samostan še edini stoječi servitski samostan v Istri. Bili so tudi v Izoli, Umagu, Rovinju in Motovunu, a nobenega od teh ni več.

Priložnost je v začasni rabi samostana

Pod okriljem Univerze na Primorskem je leta 2003 izdelal študijo o univerzitetnem mestu, ki je bila osnova za njegov doktorat Univerza in mesto: univerzitetne vsebine kot generator družbenega dogajanja. V njem je za prostore servitskega samostana predvidel univerzitetno knjižnico. Bugarič meni, da nova lastnica - koprska občina - ne bo imela lahke naloge.

Meni, da je treba samostanu ponuditi novo priložnost. V vmesnem času pa namesto čakanja vidi priložnost v njegovi začasni rabi. Slednja lahko po njegovem prepričanju pripomore k vzdrževanju kompleksa, dokler se ne priskrbi finančnih virov za obnovo.

“Začasne rabe ne moremo vedno enačiti s skvotanjem, ampak je to priložnost za razvoj začasnih vsebin. In v tem kontekstu je najmanj primeren vnos birokratskih vsebin, ki onemogočajo odpiranje kompleksa mestu. Reprezentativen objekt bi lahko začasno ponudili raziskovalnim in kulturnim vsebinam, ki nimajo svojih lastnih prostorov v mestu,” predlaga Bugarič.

Konzervatorski program bo treba prilagoditi

Vodja piranske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Daniela Tomšič pravi, da je konzervatorski program za servitski samostan že izdelan. Ta bo opredelil spomeniškovarstvena izhodišča za pripravo projektne dokumentacije za obnovo. Tomšičeva napoveduje, da ga bodo morali strokovnjaki pregledati in prilagoditi novim razmeram v objektu, saj je njegova stopnja ohranjenosti slabša, kot je bila ob pripravi dokumenta.

Meni, da bi morala občina vsekakor razmisliti o tem, da bi samostan v prihodnje namenili javni funkciji in bi bil tako dostopen širši javnosti. Ko se bodo lotili njegove obnove, pa bodo morali biti posebej pozorni pri ohranitvi osnovne tlorisne strukture, obokov, hodnikov in drugih arhitekturnih detajlov. Med drugim je zaščiteni del samostana atrij ob glavnem vhodu z renesančnim križnim hodnikom in gotskim vodnjakom.

---