Smisel petja je druženje

Zborovodja Ivan Tavčar te dni prejema same dobre novice. V nedeljo je na slovesnosti v portoroškem Avditoriju prejel priznanje za 50-letno zvestobo reviji Primorska poje. Kot dušo prireditve, ki že pol stoletja povezuje Primorce, pa so ga prepoznali tudi bralci, gledalci in poslušalci primorskih medijev, ki so mu namenili februarsko zmago v izboru Osebnost Primorske.

 Foto: Zdravko Primožič/FPA
Foto: Zdravko Primožič/FPA

Revijo Primorska poje, ki letos slavi okroglih 50 let, soustvarjajo mnogi. Nekateri leta, drugi desetletja, le redki pa že od prvega dne. Med njimi Ivan Tavčar izstopa kot edini zborovodja s tako dolgim stažem. V nedeljo se je na jubilejni slovesnosti v portoroškem Avditoriju razveselil priznanja, ki ga je prejel iz rok predsednika Zveze pevskih zborov Primorske Antona Baloha (na fotografiji levo), ter čestitk častnega pokrovitelja prireditve, predsednika Boruta Pahorja. Danes pa slavi še eno zmago.

“Lepo, da so se ljudje spomnili name in da moje delo spoštujejo,” se je odzval na novico, da je postal februarska osebnost Primorske. Njegovo delo na področju zborovskega petja ima še nekoliko daljšo zgodovino kot revija Primorska poje. Začetki segajo na njegov rodni Kras (doma je iz Ivanjega Grada, že desetletja pa živi na Koprskem), natančneje v vas Sveto pri Komnu, kjer je kot mladenič igral v pihalnem orkestru.

Vsi februarski kandidati

Kandidata za mesečno osebnost Primorske sta bila v februarju še mlada prevajalka, ambasadorka slovenske kulture, Giulia Rorato in jamar, zaslužen za odkritje nove-stare podzemne lepotice, Ludvik Husu. Pogovoru z zmagovalcem Ivanom Tavčarjem lahko prisluhnete na Radiu Koper danes ob 11. uri. Na Radiu Trst A bodo pogovor predvajali v ponedeljek ob 12. uri.

Od tam ga je pot vodila najprej v Ljubljano na šolanje za zborovodjo, nato v Divačo, kjer je v osnovni šoli poučeval glasbo, zatem pa mimo Senožeč in Sežane v Koper, kamor se je z družino preselil, ko se je leta 1966 zaposlil kot učitelj na Osnovni šoli Janka Premrla Vojka. Kjerkoli je bil, ga je pritegnilo k zborom - od internatskega v Ljubljani, primorskega študentskega zbora Vinko Vodopivec ter divaškega pevskega zbora do Moškega zbora Koper (kasneje preimenovanega v zbor Simona Gregorčiča). Kratek čas je vodil pevski zbor v Luki Koper, oktet s Škofij ter mešani zbor iz Milj, najdlje, že dolgih 43 let, pa vztraja s pevskim zborom Fran Venturini iz Domja pri Trstu. Prav pesmi skladatelja in nekdanjega župana Doline, po katerem zbor nosi ime, so Tavčarju in njegovim pevcem med najljubšimi.

K razvoju revije Primorska poje ni prispeval zgolj v vlogi zborovodje, temveč tudi kot eden izmed njenih ustanovnih članov, kot član upravnega odbora in različnih komisij Zveze pevskih zborov Primorske ter kot njen tajnik.

Na vprašanje, v čem je največja vrednost revije Primorska poje, brez pomislekov izstreli: “Druženje! Odkar revija obstaja, zbori ne pojejo več samo na domačem dvorišču, ampak vsakič nekje drugje na Primorskem, v zamejstvu, na Hrvaškem ... Pevci spoznavajo vsakič drugo publiko, se spoznavajo med seboj, tkejo nova prijateljstva. To je vredno več, kot bi si človek mislil.”

Danes ob 11. uri bo Ivan Tavčar kot februarska osebnost Primorske gost Nataše Benčič pred mikrofonom Radia Koper. Nedvomno bosta v pogovoru obudila tudi spomine na čas, ko so radijske sobane Tavčarju predstavljale delovno okolje. Po pedagoškem delu na koprski šoli je namreč zaplaval tudi med radijske valove. Na Radiu Koper je nekaj časa delal kot tonski mojster, nato še kot glasbeni producent in vodja izvedbe programa.

Tudi danes ostaja povezan z radiom, najpogosteje v svoji mali delavnici v domači garaži, kjer se rad zatopi v ustvarjalno žaganje, piljenje, brušenje, vrtanje in lepljenje. “Zelo rad izdelujem miniature raznih predmetov. In v veliko veselje mi je, če mi kakšna stvar 'rata',” se nasmehne.

Pri skoraj 79 letih (dopolnil jih bo še ta mesec) se z veseljem tudi po dvakrat na teden odpelje do Domja ali Opčin na vaje s svojimi pevci. Na vprašanje, kako dolgo bo še vztrajal, pa se namuzne in odgovori z enim izmed vselej pripravljenih pregovorov: “Brez ciganke se nič ne ve.”


Najbolj brano