Gremo na Japonsko ali v Japonsko?

Da je denar sveta vladar, je znano vsakemu Zemljanu. Bogatemu, ki ga ima, da bi z njim lahko pokupil in podkupil vse, razen naravne smrti, in revnemu, ki ga premore komaj za preživljanje, toda niti ficka za kaj več. Malokdo pa se zaveda, da kljub demokraciji v dandanašnjih dneh tudi strah vse bolj in bolj postaja gospodar sveta.

Da je strah podložnikov zaveznik oblastnikov, vejo in so vedeli trinogi, oligarhi, samodržci, denarniški verižniki, strankarski prvaki, sive eminence pa še kdo podobnih in enakih. Zato uspešno vladajo, zatirajo, terorizirajo, verižijo, in to kljub nadvse opevani množični svobodi in demokraciji. Strah, da je kaj narobe ali ne povsem pravilno. Strah, da boš kljub tednom boja proti raku prej ali slej odšel na oni svet zaradi raka. Strah, da - prekarec - izgubiš začasno zaposlitev, če jo imaš, in da je nikakor ne dobiš, če je nimaš. Še in še je teh strahov, ki nas hromijo.

Zoper moč denarja, ki v njem vidimo sveta vladarja, se lahko upremo s stavko, protestom ali s poenotenim civilnim gibanjem, proti strahu ni uspešnega orožja, razen morebiti slepe vdanosti v usodo, češ da življenje ni bilo nikoli takšno, da ne bi bilo nekakšno. Zoper moč strahu, ki je tih in skrito gloda v prsih, je težko doseči zmago, ker ga je zmeraj in povsod dovolj. Če ga primanjkuje, mogočni oblastniki hitro poskrbijo zanj: na sprtem svetu brž zanetijo požar, novo vojno, najbolj plodno mater množičnih strahov.

Vprašanja o jeziku pošiljajte na: joze.hocevar@primorske.si

Tudi v jeziku je znan strah, ki povzroča zmedo in ljudi ovira pri govorjenju in pisanju. Za značaj Slovencev je na primer zelo značilen strah, da ne obvladujemo dodobra svojega knjižnega jezika. Je morda vzrok za to prikrit v naši maloštevilnosti, zaradi katere smo se morali skozi zgodovino in se moramo še današnje dni uklanjati močnejšim, večjim in njih “direktivam”: verskim iz Rima, partijskim iz Beograda, birokratskim iz razcepljene Evrope? Smo morda zato bili in smo še zmeraj tako nesamozavestni? Ali od tod izvira naša bojazen, da ne znamo dobro svojega jezika? Smo mar v strahospoštovanju do tujega zgubili spoštovanje do domačega, tudi do jezika?

Več vprašanj kot odgovorov, bo kdo sodil, spoštovane bralke in bralci, a tako je pač v zgolj tehnično napredujočem svetu, kjer se utapljamo v obilicah podatkov in kjer vsak znanstveni odgovor običajno porodi dve novi vprašanji. Samo naša slovnica ima odgovor skorajda za vsako jezikovno vprašanje. Bralka Teja iz Ljubljane me vprašuje: “Spoštovani naš in moj profesor. Naš, ker odgovarjate na vprašanja nas bralcev, moj pa, ker ste me v davnih letih učili na gimnaziji v Kopru. Pol stoletja in kako leto čez je mimo od tistih dni, ki mi ostajajo v najlepšem spominu. Vse od začetka preberem vsak vaš članek v Primorskih novicah. Pohvalo zaslužijo uredniki, da so odprli rubriko za našo materinščino. Ker moram v službi skrbeti, da pišemo v pravilnem knjižnem jeziku, tudi mene muči marsikatero vprašanje, ki ga obravnavate. Trenutno me moti ponesrečena raba nekaterih predlogov. Naj vam naštejem nekaj primerov:

• Vsi okoli mene govorijo: 'Začeli bomo s pripravami izhodišč za novi zakon o gasilski službi.' Sprašujem vas, ali je pravilno, da zapišem: 'Začeli bomo s pripravami izhodišč ...' Zakaj sodelavci uporabljajo predlog s, ki je po mojem mnenju v tem stavku odveč?

• Moti me tudi po mojem nepravilna raba predloga na. Naši tehniki zapišejo, da je 'naprava odporna na vročino'. Meni se zdi, da tukaj predlog na ni na pravem mestu. Kaj porečete vi?

• Moja sodelavka opraviči svojo zamudo v službo z izgovorom, da se vozi 's Kamnika' (ona reče 'Kamnka' ali 'Kamlka'). Vprašala sem jo, ali se vozi domov na Kamnik. Pa je priznala, da se res vozi 'nazaj u Kamnk, ne na Kamnk'. Če stanuješ v Kamniku, se voziš iz Kamnika, ne s Kamnika, sem jo prepričevala, a mi ni verjela. 'Pr nas zmeri pravma, de smo s Kamnka, in tko je prov!' se je ujezila in odšla na kavo. Bom vesela, če mi boste odgovorili, katera ima prav, Kamničanka ali jaz; vi ste nam v šoli večkrat ponavljali, da če je knjiga v predalu, jo vzamemo iz predala, a če leži na mizi, jo vzamemo z mize. Hvala za odgovor. Sprejmite pozdrav od Teje, 'ki se rada smeje,' kot ste me nekoč pohvalili v razredu.”

S podobnim vprašanjem, drage bralke in bralci, so se name obrnili tudi z oglasnega oddelka Primorskih novic: “Že dolgo je od šolskih ur slovenske slovnice, zato smo že marsikaj pozabili, kako se prav zapiše. Prosimo za pomoč, ker smo večkrat v dvomih pri rabi predlogov v oglasih, ki jih urejamo za objavo v našem časopisu. Je oseba doma s Kozine ali iz Kozine? Gremo na Japonsko ali v Japonsko in pridemo z Japonske ali iz Japonske? Vedno bolj nas mučijo predlogi, zlasti s, z, iz, v in na. Nam lahko pomagate?”

O predlogih smemo reči, da so tako pomembni kakor skloni samostalnikov. To je možno sklepati iz dejstva, da so nekateri evropski jeziki, predvsem romanskega porekla, s pomočjo predlogov začeli oblikovati sklone in so zato sklanjatev lahko zanemarili ter od nje ohranili le ednino in množino. Slovenščina je ohranila predloge in ob njih tudi sklone; na primer: do brata, proti bratu, za brata, pri bratu, z bratom. Omenjeni jeziki pa samostalnik sklanjajo tako, kot če bi mi govorili in pisali: do brat, proti brat, za brat, pri brat, z brat. Zato se naši predlogi zmeraj vežejo z določenimi skloni. Zaradi tega je njihova raba včasih zapletena. Še posebno zato, ker jih izgovarjamo drugače, kot jih zapisujemo. V pogovornem jeziku pravimo, da “smo prišli z Gorice”; zapisati pa moramo “iz Gorice”, ker smo bili “v Gorici”. Če smo torej “v Črnem Vrhu” (naselje), smo doma “iz Črnega Vrha”; a če gremo “na Stražnji vrh” (gora), se vrnemo “s Stražnjega vrha”.

Pri izbiri predlogov ob krajevnih imenih moramo zmeraj upoštevati rabo, ki je živa med domačini, in jih o tem povprašati. Kozinci bodo odgovorili, da so doma na Kozini in da prihajajo s Kozine; njihovi sosedje Hrpeljci pa, da živijo v Hrpeljah in so doma iz Hrpelj. Tako mi je sporočila naša bralka in spraševalka Vera Bernetič s Kozine.

Zadnje čase se pod vplivom rabe v tujih jezikih, od koder z veseljem kaj narobe prevedemo, v našem jeziku uveljavlja ne prav domača raba predlogov. Nekaj zgledov:

• “Pri nakupu vam dajemo 30-odstotni popust na kozmetične izdelke.” - Predlog na v tej in takih zvezah ni pravilno uporabljen. Bolj domače zveni, če zapišemo, da “dajemo 30-odstotni popust za kozmetične izdelke” ali tudi “popust pri kozmetičnih izdelkih”.

• “Aparat je odporen na vlago.” - Ker rečemo odpor proti okupatorju, ne na okupatorja, je gotovo bolj primerno reči, da je aparat odporen proti vlagi.

• “Napram tujcem smo ponižni, napram domačim pa pogumno-nesramni.” - Namesto neslovenskega predloga napram rajši uporabimo domačega: do. Torej: Do tujcev so naši politiki ponižni, do domačih pa pogumno-nesramni.

• “Začenjamo s pripravami.” - Lepše bo zvenelo v duhu našega jezika, če rečemo: Začenjamo priprave. Ali: Začenjamo pripravljati.

Še več je takih zgledov slabe rabe. Žal vedno bolj gospodovalna gospa Živa Raba take slabe zveze predlogov dan za dnem ponavlja in se zato vedno bolj uveljavljajo. Tudi ob njih se zmedemo in se začnemo spraševati, kako je prav in kako narobe. S tem pa raste v nas bojazen ali strah, da ne obvladujemo svojega knjižnega jezika.

---