Na Pivškem probleme spreminjajo v priložnosti
Strokovni svet projekta Zlati kamen, ki ocenjuje razvoj občin, je letos kot najprodornejšo občino v zahodni Sloveniji razglasil Občino Pivka.
V Parku vojaške zgodovine v Pivki so uspeli breme nekdanje vojske
spremeniti v razvojno priložnost, v skrb za okolico pa so vključili
tudi drobnico. Foto: Helena Race
PIVKA
> Strokovni svet projekta, v katerem so strokovnjaki treh slovenskih univerz in iz prakse je pri pivški občini izpostavil, da je v zadnjem času zbrala na prebivalca največ evropskega razvojnega denarja med vsemi slovenskimi občinami. Po podatkih pivške občine so v zadnjih štirih letih iz evropskih in državnih virov dobili kar 25 milijonov evrov.
“Rezultat bogatih aktivnosti je hiter razvoj kraja, ki se je prebil v analizi ISSO med prvih 30 občin v Sloveniji po razvojni uspešnosti,” so zapisali in dodali, da je dediščina jugoslovanske armade za Pivko pomenila predvsem veliko degradirano območje in razvojni zaostanek, a da so v tem, kar bi marsikje dušilo razvoj, v Pivki znali najti priložnosti. “Stare vojašnice so postale eden najbolj sodobnih in za obiskovalce privlačnih muzejsko-turističnih kompleksov pri nas. Na edinstvenem območju presihajočih jezer je nastal krajinski park z eko muzejem.”
Kot tretji problem, ki ga v Pivki spreminjajo v priložnosti, navajajo še velike zveri, pri katerih se osredotočajo na sobivanje s človekom in na potencialno privlačnost za obiskovalce. “Kaj je temelj tega preskoka? To je miselnost,” odgovarja strokovni svet Zlatega kamna.
Pivški župan Robert Smrdelj pa o razlogih, da so uspeli probleme spremeniti v priložnosti, pravi: “Treba je ujeti sinergijo razmišljanja - po eni strani izvajati ukrepe, ki ohranjajo naše okolje in naravo, in obenem to narediti na način, da je to razvojni instrument.” Kar pa ni tako enostavno, kot se sliši. Najprej morajo biti dobro pripravljeni predlogi občinske uprave in drugih akterjev, da jih potrdi občinski svet, tako kot v začetku dokaj tvegane naložbe v park vojaške zgodovine. Poleg tega se je potrebno zelo veliko pogovarjati in usklajevati. “Za regijski park smo imeli več kot 15 sestankov s krajevnimi skupnostmi, lovci in drugimi, pa še je bilo nekaj pomislekov,” pojasni Smrdelj.