Kako je Slovenija pripravljena za reševanje morebitnih onesnaženj na morju?

“Najpomembnejše pravilo pri reševanju onesnaženj na morju: poveljuje eden!” poudarja pristaniška kapitanka Dolores Brenko Škerjanc iz kapitanije Pulj, kjer so pristojne službe lani junija morale reševati izlitje osem ton nafte z ladje v ozkem zalivu Raša.

Odpri galerijo

KOPER > Za nesreče in onesnaženja na morju je največkrat kriv človek. V hrvaškem primeru se je izlitje zgodilo, ker posadka libanonske ladje ni spremljala bunkeriranja (točenja goriva). Naftni madež je zaneslo na bližnja školjčišča, počrnelo je več kot 200 čolnov v zalivu, nafta je močno onesnažila obalni pas. Kapitanka Dolores Brenko Škerjanc je izkušnje uspešne akcije reševanja onesnaženja včeraj delila na okrogli mizi o varovanju morskega okolja, ki so ga ob dnevu pomorstva pripravili uprava za pomorstvo, Luka Koper in Fakulteta za pomorstvo in promet.

Opremo imajo, ljudi premalo

In kako dobro smo v Sloveniji pripravljeni za reševanje morebitnih onesnaženj? “Opremljeni smo, ljudi pa nam manjka, na kar nenehno opozarjamo. A je politika kadrovanja v naši državi takšna, da že težko pokrivamo vse mednarodne zahteve in naloge. Upam, da bomo dosegli razumevanje, preden se zgodi nesreča. V Koper vsako leto vpluje 2000 ladij, mi pa imamo le tri pomorske inšpektorje za tehnične preglede ladij. Za odziv na onesnaženja pa imamo samo šest zaposlenih, kar je odločno premalo. Res smo se zdaj opremili s plovili, toda ljudje so ključni,” poziva Jadran Klinec, direktor uprave za pomorstvo, ki vodi koordinacijo služb za reševanje na morju. “Pogrešam pa več aktivnosti ministrstva za okolje,” je okrcal Klinec.

300 ladij naštejejo ob delovnih dneh v severnem Jadranu med Ravenno in Puljem.

V Luki devet čolnov za varovanje morja

V Luki Koper, ki ima svojo službo za varovanje morja s 45 zaposlenimi, z devetimi plovili, več kilometri baraž, s štirimi pobiralci olj, pivniki in z vso drugo potrebno opremo, so lani opravili 25 intervencij, je povedal predsednik uprave Dimitrij Zadel: “Največ zaradi lesa, ki ga je v morje naplavilo z rek ob poplavah, in ga je bilo treba odstraniti.” Zadel poudarja, da Luka veliko naredi na področju varovanja morskega okolja in da so vse meritve tudi dostopne na spletu. “V pristanišču so senzorji, tako da se lahko takoj odzovemo ob vsakem dogodku. Nenazadnje je le nekaj deset metrov od pristanišča že mestna plaža. Meritve pa kažejo, da je voda v pristanišču zelo čista,” pravi. Dodaja, da je sodelovanje z vsemi drugimi deležniki na tem področju zgledno.

Marko Perković s Fakultete za pomorstvo in promet izpostavlja veliko gostoto prometa v severnem Jadranu: na območju med Ravenno in Puljem ob delovnikih zadržuje tudi do 300 ladij dnevno. “Posledično je več operativnega onesnaženja in je večja nevarnost za nesreče,” pravi Perković. Ladje so vse večje, danes v Koper, denimo, plujejo trikrat večje kontejnerske ladje kot pred nekaj desetletji. “Kako sprejemati ladje, ki so 'večje od pristanišč', je varnostni izziv marsikje po svetu,” pravi Perković.

45 zaposlenih je v službi Luke Koper za varovanje morja.

“Največja tveganja za naše morje so ob vplutjih in izplutjih ladij v Koper. Posebej pa še plovba velikih tankerjev v sosednji Trst,” pravi poveljnik Civilne zaščite za obalno regijo Zvezdan Božič.

Opremljenost za reševanje ekoloških nesreč se je od leta 2000 v Sloveniji izredno povečala, skupaj za skoraj milijon evrov novih plovil in opreme. “Za reševanje onesnaženj na morju smo opremljeni. A v našem morju je neizbežno, da onesnaženje hitro prinese na obalo. Tu pa nam še manjka opreme in za to še moramo poskrbeti,” pravi Božič.

6 zaposlenih je na upravi za pomorstvo zadolženih za ukrepanje ob onesnaženjih.

Večjih okoljskih katastrof na morju pa se ne da rešiti brez mednarodnega sodelovanja. Uprava za pomorstvo je tako že sodelovala na mednarodnih vajah reševanja na morju. Damjan Horvat, v. d. direktorja direktorata za letalski in pomorski promet pravi, da Slovenija podpira namero o oblikovanju skupnega načrta ukrepanja in posredovanja v primeru nesreč s sosednjimi državami.

Ribiči bodo čistili morsko dno

Ribič Matjaž Radin je predstavil nov projekt, ki so ga skupaj z organizacijo Las Istre zasnovali ribiči. Z morskega dna bodo pobrali odvržene ribiške mreže. “Naša moralna zadolžitev je, da z dna poberemo, kar smo mi in naši predniki pustili v morju,” pravi Radin. Dogaja se namreč, da se ribičem mreže zapletejo v potopljene čolne na morskem dnu in je za ribiča edina rešitev, da mrežo na tistem mestu odrežejo in pustijo na dnu.

---