Pomorstvo je tu, tudi ko ni praznika

Danes je dan slovenskega pomorstva, ki ga praznujemo v spomin na sprejem resolucije o pomorski usmeritvi Slovenije, 7. marca leta 1991. To je dan kot nalašč za spraševanje, ali nas mora skrbeti za prihodnost slovenskega pomorstva.

PRIMORSKA > “Na praznik pomorstva je pogosto slišati veliko lepih besed na račun našega pomorstva, naše pomorske usmeritve ter kako smo pomorsko pomembni. Res je, da veliko tega drži, vendar, ko se luči praznika ugasnejo, se aktivni dejavniki v pomorstvu srečujemo z vrsto vsakdanjih problemov ter pogosto vrtimo v krogu kljub želji in volji po napredku,” ugotavlja Rok Sorta, kapitan dolge plovbe in profesor na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli Piran. “Saj so bile naše prioritete in smernice zapisane že v pomorski resoluciji, treba jim je le slediti in jih izpolnjevati. Morda bi za začetek v državni upravi potrebovali strokovno osebo z večjo težo in pooblastili, ki bi odločneje povezala in uskladila pomorske dejavnike s ciljem, da bi skupaj hitreje in uspešneje pluli naprej,” ocenjuje.

Pomorska slovenščina

Rok Sorta je tudi avtor slovarja Slovenska pomorska terminologija. Projekt se nadaljuje. “Na pobudo Valterja Subana ljudje iz različnih sfer pomorstva na mesečnih srečanjih na temo Pomorska slovenščina razpravljamo o primernih in tudi novih slovenskih pomorskih terminih. Eden od ciljev je poiskati in izbrati primerne izraze, ki bi jih v praksi uporabljali vsi, ki pomorsko slovenščino uporabljamo,” pravi Sorta. Cilj je tudi sestaviti večjezikovni pomorski slovar s termini in definicijami, ki bi bil tudi ilustriran. “Vendar pa se tega ne da sestaviti na podlagi peščice zanesenjakov, temveč je potreben organizacijsko in finančno podprt projekt,” poudarja Sorta.

Rok Sorta

profesor na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli Piran

“Morda bi za začetek v državni upravi potrebovali strokovno osebo z večjo težo in pooblastili, ki bi odločneje povezala in uskladila pomorske dejavnike s ciljem, da bi skupaj hitreje in uspešneje pluli naprej.”

Oživljanje dediščine

“Slovenija je butična pomorska država, a v preteklosti se je, kljub povojnemu odhodu večjega dela obalnega prebivalstva ter izgubi nekaterih tradicionalnih pomorskih obrti, profilirala kot dinamična pomorska dežela s pomembno luko in ladjarjem mednarodnega slovesa. To usmeritev je ugodno vplivala tudi na gospodarsko okolje in na razvoj kvalitetnega pomorskega šolstva,” poudarja Franco Juri, direktor Pomorskega muzeja Sergeja Mašere Piran. “Z vzpostavitvijo samostojne države smo spremenili tudi družbeni sistem; privatizacija in prevlada turbokapitalističnih manir pa nista prizanesli nekaterim strateškim panogam. Splošno plovbo smo prodali in s tem zadali udarec tudi večjim razvojnim ambicijam pomorskega izobraževanja. Tudi obstoj priobalnega ribištva, ki je značilno za našo obalo, je danes pod vprašajem, saj se na 46 kilometrih obale kopiči preveč apetitov, ki izrinejo tradicionalne pomorske dejavnosti,” opozarja. V Pomorskem muzeju si hkrati prizadevajo ohraniti zgodovinski spomin na pomorsko tradicijo in dediščino Slovenije in lokalnega istrskega večkulturnega okolja ter ponuditi priložnost za ponovno oživljanje nesnovne pomorske dediščine; od solinarstva do tradicionalnega ladjedelstva. V Pomorskem muzeju si lahko te dni obiskovalci ogledajo izjemno gostujočo razstavo o najstarejši šivani ladji v Sredozemlju, najdeni pri Zambratiji, v Monfortu bodo kmalu splovili tudi repliko tradicionalnega “istrskega topa” , ki ga je mlada ekipa ladjedelcev zgradila za muzej v okviru projekta Mala barka 2. “Oživeti dediščino je možno in to tudi s pomočjo mladih,” sklene Juri.

Delo na velikih jahtah

Po kakovosti pomorskega izobraževanja pri nas se za prihodnost pomorstva ni bati, pritrjuje Elen Twrdy, dekanja Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani. “Nov trend, ki ga opažamo pri naših študentih po koncu kadeture, je, da si jih čedalje več najde delo na velikih jahtah. Takih plovil v zasebni lasti je v svetu vedno več. Posadke pa so dobro plačane in ob delu vidijo veliko sveta, kar jih privablja. To je niša, ki so jo naši študenti sami našli. Lastniki jaht iščejo mlade posadke, a z izkušnjami na tovornih ladjah, saj svojih na milijone evrov vrednih plovil ne morejo zaupati nekomu, ki ima opravljen le tečaj. In naši diplomanti so na trgu iskani,” pravi Elen Twrdy. V Portorožu pravkar gradijo pomol, ki bo imel tudi sohe, dvigala za spuščanje reševalnih čolnov z ladij, ki so postali obvezni učni pripomoček. Dobili pa bodo tudi nove simulatorje. “V pripravi je tudi prenova druge stopnje šolanja v bolj tehnično smer - načrtovanje plovil,” napoveduje dekanja. “Še največ težav imajo študenti, da pridejo na vrsto za opravljanje kadeture, saj jih Splošna plovba s šestimi ladjami lahko vzame samo šest,” opozarja.

Prireditve ob dnevu pomorstva

Danes ob 10. uri bo v koprski Rotundi okrogla miza o varovanju morskega okolja, ki ga pripravljajo Uprava za pomorstvo, Fakulteta za pomorstvo in promet ter Luka Koper. Ob 13. uri bo pred stavbo Uprave za pomorstvo v Kopru krst novega večnamenskega čolna. Njegova botra bo ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki bo slavnostna govornica tudi na tradicionalni pomorski proslavi ob 18. uri v Avditoriju Portorož.

Elen Twrdy

dekanja Fakultete za pomorstvo in promet

“Nov trend, ki ga opažamo pri naših študentih po koncu kadeture, je, da si jih čedalje več najde delo na velikih jahtah.”

Franco Juri

direktor Pomorskega muzeja v Piranu

“Oživeti dediščino je možno in to tudi s pomočjo mladih.”

---