Kmalu nacionalni plezalni center
Istra
05. 03. 2019, 06.00
, posodobljeno: 12. 03. 2019, 18.44
Ideja o zunanji plezalni steni na Primorskem je letos še najbliže realizaciji. Plezalni šport je pri nas bolj razširjen, kot se marsikomu zdi. Manj mu sledi infrastruktura. Kaže pa, da je vse bliže uresničitvi ideja, da bi Koper lahko postal slovenski plezalni center.
V notranjosti koprske plezalne dvorane je pogosto živahno.
KOPER
>
Športni direktor slovenske reprezentance in vodja niti ne dve leti starega koprskega centra Plus Climbing Luka Fonda želi v Kopru postaviti zunanjo plezalno steno. Ta bo omogočala tekmovanja visoke ravni, s tem pa bi Koper postal tudi reprezentančni pripravljalni center.
Pokriti center dela dve leti
Pred malo manj kot dvema letoma je v Kopru, v nekdanji balinarski dvorani na robu športnega centra Bonifika, zaživel pokrit plezalni center. Fonda se je za finančno drzno potezo odločil po tem, ko je v Sežani zmanjkalo denarja in volje takratne občinske oblasti za zaokrožitev investicije za gradnjo zunanje plezalne stene ob stari športni dvorani.
Slovenija med velesilami
Razvoj tekmovalnega športnega plezanja se je začel v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Prvo pravo mednarodno tekmovanje so pripravili leta 1985 v Bardonecchi pri Torinu. Od tedaj je Slovenija zgradila močno reprezentanco, glavna imena so Janja Garnbret (športnica Slovenije leta 2018), Mina Markovič, Jernej Kruder, Domen Škofic, Gregor Vezonik, Katja Kadić in Vita Lukan. Slovenski plezalci imajo v svoji zbirki številna odličja, zmage v svetovnem pokalu in tudi svetovne prvake.
Slovenija sodi v sam vrh svetovnega športnega plezanja, panoga pa je dobila še dodaten zagon z umestitvijo med olimpijske športe. Prvič bo na sporedu prihodnje leto v Tokiu, kjer bodo medalje podelili v kombinaciji vseh treh zvrsti - balvanskega, hitrostnega in težavnostnega plezanja.
Fonda si tako s podporo Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) in Plezalne zveze Slovenije (PZS) želi postaviti zunanjo plezalno steno za vse tri discipline. Obe zvezi sta že lani poslali pobudo na Mestno občino Koper, pred dnevi je bil na obisku pri županu Alešu Bržanu tudi predsednik OKS Bogdan Gabrovec. “V Kopru vidim najboljšo možnost za tak objekt za organizacijo tekmovanj na visoki ravni. Tu je prava sinergija med dvorano in zunanjo lokacijo. Vse je umeščeno v športni park, tu so parkirišča in ostala infrastruktura,” razlaga Fonda. V dvorani se sicer zvrsti približno 600 plezalcev, od tega 200 otrok.
300.000 evrov je ocenjena investicija v zaokrožitev plezalnega centra v Kopru.
In kaj pravijo na Mestni občini Koper? “Podpiramo dograditev plezalne stene za hitrostno in težavnostno plezanje, ki je pogoj za ustanovitev nacionalnega plezalnega centra. Ta bo nudil možnost treninga in priprav v vseh treh disciplinah plezanja (balvani, hitrost in težavnost) kot tudi priprave na olimpijske igre prihodnje leto. Glede na enotno podporo projektu verjamemo, da bi bili v primeru objave javnega razpisa za gradnjo športne infrastrukture s strani države ali fundacije za šport pri kandidaturi uspešni,” so na naše vprašanje odgovorili iz službe za stike z javnostjo koprske občine.
Fonda potrebna sredstva ocenjuje na 300.000 evrov, na občini pa poudarjajo, da “finančna konstrukcija še ni zaključena, zato tudi višina finančne podpore še ni znana.”
Steno lahko postavijo v treh ali štirih mesecih
Z gradnjo zunanje stene bi nastal vrhunski center, ki bi omogočil tudi tekme svetovnega pokala, koristila bi tudi rekreaciji, turizmu in nadaljnjemu tekmovalnemu razvoju slovenske reprezentance. Trenutno niti ena lokacija v Sloveniji ne zagotavlja možnosti tekmovanja v vseh treh disciplinah. Na Kraškem robu se zvrsti veliko plezalcev, ki nato trenirajo tudi v dvorani.
“Zunanjo plezalno steni bi lahko postavili v treh do štirih mesecih,” pravi Fonda. Visoka bi bila 16 metov, slonela bi ob sedanji plezalni dvorani. Sestavljena je iz jeklene konstrukcije, osnova plošč sta les in tekstura s posebnim namazom. Vzdrževalni stroški bi bili minimalni. Najbližji tovrstni objekti so v Innsbruck in Mitterdorfu v Avstriji ter v italijanskem Arcu. Gledalci bi si tekme - tako je tudi na podobnih prizoriščih v tujini - lahko ogledali kar z bližnjega atletskega igrišča.