“Svoboda je vprašanje bolečine”

Milana Deklevo, enega najpomembnejših slovenskih sodobnih literatov, je občinstvo v torek v koprski glasbeni šoli lahko uzrlo v nenavadni vlogi - kot klavirskega interpreta svoje najnovejše pesniške zbirke z naslovom Gestalt. Vlogo recitatorja poezije pa je zelo doživeto izpeljal dramski igralec Brane Grubar.

KOPER > Milan Dekleva, ki se je leta 1946 v Ljubljani rodil tržaškima Slovencema, pianistki in ljubiteljskemu slikarju, je bil z glasbo povezan že od malih nog. “Mama je bila zelo dobra pianistka, diplomirala je na tržaškem konservatoriju. Ko je dobila mene in brata, ni več aktivno igrala, toda ko se je usedla za klavir, sem jo občudoval. 'A prima vista' je igrala zelo težke skladbe, ki jih jaz niti z vajo nisem kar tako obvladal. Nekaj talenta morda imam po njej,” je Dekleva po nastopu povedal v pogovoru s prevajalko in literarno kritičarko Diano Pungeršič. Nekaj časa je tudi kolebal, ali bi vpisal študij glasbe, ampak, kot je dejal: “Imel sem še cel kup drugih zanimanj, glasba pa je eno veliko garanje … Mene so takrat zanimali šport, glasba, poezija in ženske.”

Že v osnovni šoli, v času obiskovanja glasbene šole, pa se je pridružil big bendu, s katerim so preigravali Glenna Millerja in swing standarde. “To je bila dobra šola. Pomembno je bilo, da smo takrat vse igrali v živo. Nismo imeli tehnoloških protez, kot jim pravim. Tako me je potegnilo v glasbo in kasneje sem začel sodelovati tudi v drugih zasedbah,” je obujal spomine na svoje glasbene začetke.

Milan Dekleva

književnik in glasbenik

“Ker izgubljamo občutek za bolečino, izgubljamo tudi občutek za druge.”

Obudili so zasedbo Salamander

Na področju njegovega glasbenega udejstvovanja je morda najpomembnejša eksperimentalna zasedba Salamander, v kateri je sodeloval tudi pokojni Tomaž Pengov. Zanimivo je, da je Dekleva s preostalimi člani, ki so še živi, obudil skupino. “Morda gre za osamljenost starih dedkov, a ponovno smo se začeli dobivati. Igramo akustično, še vedno imamo pihala, klavir, brenkala in godala, pridružila pa se nam je tudi pevka Bogdana Herman,” je povedal.

V pesniški zbirki Gestalt, ki je izšla pri založbi Litera, med drugim zelo odzvanja znanstveni diskurz. Dekleva je namreč zelo razgledan na področju tako imenovanih trdnih znanosti (kemije, fizike), zato je bilo nekako logično vprašanje moderatorke pogovora, koliko je znanost spodbudila nastanek zbirke in koliko je ta posledica opazovanja sveta okoli nas. “Včasih se premalo zavedamo, kako znanost vpliva na nas in kakšen pomen bo ta imela za bodoči svet. Znanost me sicer fascinira, po drugi strani pa vemo, da je izjemno problematična, zato jo je treba misliti v njeni dvojnosti,” pravi.

“Odziv na googlovščino”

Gestalt je sicer konceptualno delo, a koncept se je izrisal kasneje, precej spontano. “Ne maram konceptov, ampak ugotovil sem, da se te pesmi gibljejo v enem hudem krogu, ki je na nek način ujetost in na drugi strani odprtost k svobodi,” razlaga in dodaja, da je to delo na nek način “odziv na googlovščino, človekovo shizofreno situacijo, ko smo neprestano pod nadzorom, pa niti ne vemo, kdo nas nadzoruje, kar smo včasih jasno vedeli”. To je posledica liberalne ekonomije oziroma, kot pravi, čudnega človekovega stremljenja k stopnjevanju moči, želje po obvladovanju sveta. “Ker pa je danes svet že precej obvladan, se ta obrača proti človeku samemu in ga skuša pokoriti. Vse omenjeno pa sovpada s to noro liberalno ekonomijo, ki hlepi po dobičku in višanju produktivnosti. Toda produktivnosti česa?” je poudaril.

V Gestaltu Dekleva tako preizprašuje tudi pojem posameznikove svobode. “Svoboda je ključen problem, mediji so je polni, toda nihče je danes ne vzame resno. Tisti, ki so o njej res dobro razmišljali, jo resno obravnali in jo živeli, so bili eksistencialisti in fenomenologi,” meni Dekleva. Končnega odgovora, kaj svoboda je, nima, je pa mnenja, da je “svoboda vprašanje bolečine.” Ker pa izgubljamo občutek za bolečino, izgubljamo tudi občutek za druge, je dodal. Brez tega pa ni mogoče vstopiti na območje sočutja.

Na tej točki se je Dekleva navezal tudi na migrantsko krizo v Sloveniji, ki jo je tudi nakazal v eni od pesnitev v Gestaltu. “Zelo so me pretresli odzivi na migrantsko krizo, vse te ograje in zidovi ... Hkrati pa so mi dale ščepec upanja, saj se je izoblikovala neka fronta solidarnosti,” je sklenil.

---