Izolska urgenca: “Nismo in ne moremo biti klinični center”

Delo urgence v izolski bolnišnici (SBI), tako kot vseh desetih regijskih urgenc, plačuje ZZZS. Po pogodbi ZZZS ob vikendih v regijskih urgencah ne plača dežurnega urologa, okulista, otorinolaringologa in nevrologa, ki so na voljo le v kliničnih centrih, poudarja tudi ministrstvo za zdravje. Do februarja je SBI sama zagotavljala tudi urologa, a ga zdaj zaradi kadrovske stiske ne zmore več.

Izolski urgentni center je regijska urgenca, v slednjih pa med 
vikendi po predpisih niso dolžni zagotavljati še cele vrste subspecialistov.   Foto: Jasna Arko
Izolski urgentni center je regijska urgenca, v slednjih pa med vikendi po predpisih niso dolžni zagotavljati še cele vrste subspecialistov.  Foto: Jasna Arko

IZOLA > Izolski urgentni center deluje od leta 2016. Namenjen je bolnikom, ki zaradi zdravstvene ogroženosti nujno potrebujejo zdravniško pomoč.

Urgenca ni dostop do prav vseh specialistov

Zdravstveno ministrstvo poudarja, da so urgentni centri “namenjeni izboljšanju kakovosti zagotavljanja neprekinjene urgentne oskrbe vsem nujnim pacientom. Gre za zagotavljanje 24-urne neprekinjene dostopnosti do nujne medicinske pomoči, ne pa za 24-urno dostopnost do vseh specialistov. Gre za dva povsem različna koncepta. Nujna medicinska pomoč obsega takojšnjo oskrbo vseh nujnih stanj z vseh področij medicine. Napotitev k specialistu pa pomeni pregled, diagnostiko in terapijo specifičnih stanj, ki jih ta specialist obravnava.”

Obravnavo določa stopnja nujnosti

Oznaka nujno na napotnici pomeni pregled v 24 urah. Oznaka zelo hitro zahteva obravnavo v 14 dneh, oznaka hitro pa v treh mesecih. Oznaka redno pomeni obravnavo v šestih mesecih. Kadar pa zdravnik v osnovnem zdravstvu oceni, da pacient potrebuje pregled takoj, ne glede na vrsto zdravstvene težave, ga napoti v urgentni center.

Napotitev k specialistu opredeli napotnica z oznako različnih stopenj nujnosti, skladno z zakonom o pacientovih pravicah. “V urgentnih centrih je torej zagotovljena urgentna prva pomoč za vsa stanja, ki nujno potrebujejo prvo oskrbo, pomoč, pregled.”

Izolska urgenca deluje skladno z zakonodajo, pravi tudi predstojnik kirurškega oddelka v SBI, specialist kirurg asis. dr. Mladen Gasparini. “V njem delujeta enota za bolezni in enota za poškodbe s specialisti internisti in specialisti kirurgi, usposobljenimi za obravnavo vseh življenjsko ogrožujočih stanj, vključno s tistimi s področja urologije, otorinolaringologije ... Ne zagotavljamo pa tamkaj vseh specialistov iz subspecialnosti. Tega ne zagotavlja nobena regijska urgenca, saj jih lahko zagotovita (in jim jih ZZZS plača) le klinična centra (UKC). Če bi jih lahko imeli vsi, bi bil sistem izredno drag, in razdrobljen.”

Mladen Gasparini

predstojnik kirurške oddelka v SBI

“V SBI je 30 subspecilističnih dejavnosti. Če bi bili vsi ti specialisti na voljo 24 ur, tudi ob vikendih, bi moralo dežurati dodatnih 30 specialistov.”

Izpostavlja še: “V SBI je 30 subspecialističnih dejavnosti. Če bi bili vsi ti specialisti na voljo 24-ur, tudi ob vikendih, bi moralo dežurati dodatnih 30 specialistov. So pa vsi subspecialisti vedno na voljo za konzultacije in se dežurni zdravniki na urgenci lahko z njimi posvetujejo. Kadar gre za urgentni primer, iz urologije in podobno (teh primerov ni veliko), takšnega urgentnega bolnika napotimo v najbližji UKC. SBI ni in ne more biti UKC.” Omenja, da bi dežuranje morali zagotavljati tudi vsi subspecialisti koncesionarji in posamezni v zdravstvenih domovih, a ni povsem tako.

Poslovni direktor SBI Radivoj Nardin dodaja, da je do konca februarja letos SBI sama zagotavljala in plačevala ob vikendih dežuranje urologa za nujne primere. Sta pa iz SBI odšla dva urologa. Zato so 30. januarja vsem zdravstvenim domovom poslali obvestilo, da posameznih subspecialistov čez vikend v urgenci ni. K temu jih niti predpisi ne zavezujejo.

Urgentni center v Šempetru

Urgentni center v šempetrski bolnišnici ima med vikendi na voljo specialista za internistično medicino in specialista za splošno kirurgijo. Ob njih dela še specialist za družinsko medicino, ki ga zagotavlja novogoriški ZD. V Splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2018 sta v enoti za bolezni priznana tudi specialist za nevrologijo (1,31 tima), v enoti za poškodbe pa specialist za urologijo v velikosti 0,15 tima. Specialist za oftalmologijo ni priznan. V stanju pripravljenosti sta na voljo samo specialist za urologijo in specialist za oftalmologijo, nevrološkim pacientom nudijo urgentno oskrbo specialisti za interno medicino oziroma te bolnike napotijo v ljubljanski UKC. Specialist za nevrologijo je na voljo le med delovniki, v rednem delovnem času. Stalne pripravljenosti zdravnikov jim ZZZS ne plačuje in so strošek bolnišnice.

“SBI še ima dovolj urologov, da se čakalna doba ne bo podaljšala. Je mesec dni in najkrajša v državi. Iščemo nove urologe, a jih glede na akutno pomanjkanje v Sloveniji ni mogoče dobiti čez noč. Smo pa za redni program dela dovolj kadrovsko okrepljeni,” sporoča Nardin.

ZZZS: skladno s pogodbo

ZZZS sporoča, da obsega program dela po pogodbi z SBI ob specialističnem bolnišničnem programu akutne in neakutne obravnave bolnikov tudi specialistično izvenbolnišnično dejavnost in dejavnost urgentnega centra (UC).

V urgentni dejavnosti zagotavlja SBI 24-urno dostopnost urgentnim bolnikom, tako kot vse urgence v državi. “V skladu s Pravilnikom o službi nujne medicinske pomoči se v zdravstveno ekipo UC v enoti za hitre preglede vključujejo zdravniki specialisti (tudi osebni zdravniki, razen ginekologov, ob vikendih v UC Izola tudi pediatri) in tehniki zdravstvene nege. Ekipe v enotah za bolezni in poškodbe sestavljajo zdravniki specialisti internisti oziroma specialisti urgentne medicine, diplomirani zdravstveniki, tehniki zdravstvene nege, ortopedski tehnologi-mavčarji in bolničarji-negovalci. Drugi zdravstveni delavci se vključujejo glede na obseg ter organizacijo dela v SBI. Med druge zdravstvene delavce, v ekipo enote za bolezni vključeni v določenem deležu, se vključujejo zdravniki specialisti nevrologije in infektologije, v enoti za poškodbe zdravniki specialisti ORL, urologije, ortopedije, ginekologije in anesteziologije.”

Kdaj in kako napotiti bolnika v drugo bolnišnico? Ministrstvo navaja, da gre za presojo lečečega zdravnika, ki določi vrsto in način prevoza. Povečini je to prevoz z nujnim reševalnim vozilom. Za prevoze kritično bolnih ali dojenčkov v inkubatorjih to opravi helikopter s posebno medicinsko ekipo UKC Ljubljana. “Sistem tako zagotavlja maksimalno varnost in dostopnost do ustreznega zdravljenja vsem prebivalcem.”

Dostopnost do specialistov se povsod po svetu koncentrira z namenom obravnave večjega števila primerov. To nudi boljšo strokovnost, koncentracijo zahtevnejših diagnostičnih in terapevtskih možnosti in večjo kakovost.


Komentar novinarja

Jasna Arko

SBI v primežu metanja polen

Iz bolnišnice na robu države se je zadnja leta izolska bolnišnica iz brezupne, v rdeče številke potopljene ustanove zavihtela v vrh zglednih bolnišnic. Že bivša zdravstvena ministrica Kolar Celarc in tudi sedanji Fakin jo vsem kot regijsko ustanovo dajeta za zgled. Po finančnem poslovanju in tudi, ko gre za posodabljanje in strokovni razvoj. To, kot kažejo brskanja po manj prijetnih plateh, ki se rade porajajo ob delu, gre krepko v nos vsem, ki jim sedanje vodstvo in način dela v ustanovi ...

Preberi več

Najbolj brano