Kaj povezuje šank, kulturo in humanizem?

Ekipa Premikov 1 na 1 je tokrat gostila Barbaro Rajgelj, predavateljico prava na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, protestnico, aktivistko, feministko, borko za LGBT pravice in vodjo ljubljanskega lokala Pritličje.

Rok Čigon je v okviru Premikov 1 na 1 gostil Barbaro Rajgelj. Foto: Samanta Coraci
Rok Čigon je v okviru Premikov 1 na 1 gostil Barbaro Rajgelj. Foto: Samanta Coraci

SEŽANA > V pogovoru z Rokom Čigonom v Kosovelovi knjižnici je izpostavila, da ji je ta služba dala možnost, da se je začela ukvarjati z vprašanji, s katerimi se pravniki sicer ne srečujejo, ker je, kot pravi, pravo v Sloveniji razmeroma tehnična veda.

Leta 2008 je vstopila v aktivistične vode na nekoliko neobičajen način. Običajno se v aktivizem lahko kdorkoli vključi preko civilnih združenj ali nevladnih organizacij. Njena aktivistična pot se je začela prek podjetništva, ko je odprla Cafe Open v Ljubljani. To je bil prvi javno deklariran LGBT osebam prijazen lokal. “Nosil je težo aktivizma in prediral družbene teme, hkrati pa je bilo treba plačati račune. Oboje skupaj delati je zelo težko,” je povedala.

Veliko je bilo tudi nasilja. “Zelo je bilo zahtevno, saj smo morali ugotoviti, kako biti LGBT lokal, kjer se nihče ne bi počutil izključenega, da lahko vsak pride na kavo; ampak če pride preveč drugih, potem smisel odpade,” je še dodala. Pet let po odprtju je Cafe Open zaprl vrata.

Z Nino Hudej sta na Mestnem trgu v Ljubljani odprli lokal Pritličje, kjer se izvajajo različni dogodki - od kulturnih, glasbenih do humanističnih. “Menim, da noben kulturni prostor ne sme biti brez šanka, ker je šank nekaj, kar ljudi druži in povezuje. Od jutra do večera je tam zate,” je povedala v humornem tonu.

Njeni študenti jo velikokrat vprašajo, kaj lahko naredijo, da bi spremenili svet. “Na veliko in hitro se ne da nič, po malih korakih tudi zelo malo. Vsak se mora truditi po svojih močeh vplivati v smer, za katero misli, da je prava,” odgovarja.

Skupaj s študenti je pred parlamentarnimi volitvami sprožila akcijo Brez strahu, ki je opozarjala na diskriminatorni, sovražni in zastrašujoč govor. Pomembno se ji zdi, da se mlade generacije nagovarja na iskren način, saj je le tako mogoče doseči družbene premike.


Najbolj brano