V mladosti je slepcu bral, zdaj o njem piše

V sredo ob 20. uri bo na Fabuli pred Fabulo v klubu Cankarjevega doma v Ljubljani nastopil argentinsko-kanadski avtor priljubljenih knjig Alberto Manguel. Do 9. marca bo založba Beletrina na 16. festivalu literatur sveta Fabula gostila še več piscev, domačim bralcem pa tudi tokrat ponudila prevode knjig osrednjih gostov. Letos je osrednja tema Zidovi med nami.

Alberto Manguel,   avtor zelo priljubljenih knjig o knjigah, ki je leta 2011 gostoval na festivalu 
Vilenica, bo tokrat predstavil svoj sveže prevedeni biografski esej  Z Borgesom.    Foto: Andraž Gombač
Alberto Manguel, avtor zelo priljubljenih knjig o knjigah, ki je leta 2011 gostoval na festivalu Vilenica, bo tokrat predstavil svoj sveže prevedeni biografski esej Z Borgesom.  Foto: Andraž Gombač

LJUBLJANA > Z letošnjo osrednjo temo, ki jo je izbrala umetniška direktorica festivala Manca G. Renko, so tako ali drugače povezani vsi osrednji gostje, pa naj pišejo o padcu berlinskega zidu, od katerega mineva 30 let, ali pa se ukvarjajo z zidovi med resničnostjo in fikcijo, preteklostjo in sedanjostjo, zidovi med kulturami ali čustvi in nenazadnje s pravimi zidovi naše arhitekturne krajine.

Brati Borgesu

V sredo bo v Cankarjevem domu, ki je koproducent festivala, Alberto Manguel (1948) predaval o “resnici fikcije”, sledil bo še pogovor z njim. Leta 2011 je bil gost festivala Vilenica, kjer je govoril zlasti o knjigah Zgodovina branja in Knjižnica ponoči, ki sta v prevodu Nade Grošelj izšli pri Cankarjevi založbi in navdušili slovenske bralce.

Alberto Manguel

pisatelj

“Imel sem komaj petnajst, šestnajst let, poleg tega sem hitro dojel, da Borgesu ne moreš ugovarjati, saj je zmeraj pametnejši. Pri debatiranju ne gre vselej za to, kdo ima prav, ampak pogosto tudi za to, kdo se zna bolje izraziti.”

Tokrat bo predstavil knjigo Z Borgesom, ki je pred festivalom pri Beletrini izšla v prevodu Janine Kos. Že med gostovanjem na Vilenici se je Manguel v intervjuju za naš časopis spominjal, kako ga je oslepeli literarni velikan Jorge Luis Borges (1899-1986) prosil, naj postane njegov bralec. “Name so močno vplivali Borgesov okus in njegove sodbe o literaturi,” je pripovedoval in priznal, da se s slepcem ni mogel kosati: “Imel sem komaj 15, 16 let, poleg tega sem hitro dojel, da Borgesu ne moreš ugovarjati, saj je zmeraj pametnejši. Pri debatiranju ne gre vselej za to, kdo ima prav, ampak pogosto tudi za to, kdo se zna bolje izraziti.”

Tolstoj na festivalu

Festival bodo uradno odprli v petek, 1. marca. V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo gostovala Tatjana Tolstoj (1951), ruska pisateljica in daljna sorodnica slavnejšega klasika. V Fabulini zbirki je izšla njena zbirka esejev Tuja lepota. Kot je pred dnevi na predstavitvi dejala Manca G. Renko, je Tatjana Tolstoj edina ruska pisateljica mednarodnega slovesa, kar je po eni strani žalostno, po drugi pa ponuja iztočnico za pogovor o vlogi spola v literarnem ustvarjanju.

S fizičnim zidom je povezana tretja prevedena knjiga, 33 trenutkov sreče nemškega pisatelja Inga Schulzeja (1962), s katerim se bodo v Cankarjevem domu pogovarjali v ponedeljek, 4. marca. Roman iz leta 1995 je postavljen v Sankt Peterburg v čas tranzicije po padcu berlinskega zidu. Schulze je avtor že pred osmimi leti poslovenjenega romana Adam in Evelyn, po katerem je režiser Andreas Goldstein lani posnel film. Ta bo v sklopu filmskega programa, ki ga je z Manco G. Renko zasnoval Simon Popek, na ogled na festivalu.

V sredo, 6. marca, bo v Cankarjevem domu nastopil francoski režiser in avtor Éric Vuillard (1968), ki je predlani prejel nagrado goncourt. Dnevni red ni roman, ampak je po besedah Mance G. Renko zgodovinska miniatura, ki govori o tem, kakšen vpliv ima kapital na politične odločitve, poudarja pa, “da moramo biti resnično pozorni na zidove takrat, kadar se prostor zdi najbolj odprt”.

Festival bo v soboto, 9. marca, zaključila kanadsko-britanska pisateljica Rachel Cusk (1967), ki bo predstavila Obris. Prvi del kultne trilogije prinaša pripoved o Faye, ki skozi zgodbe drugih izrisuje lastni portret. Najočitnejši zidovi te knjige so čustveni.

Nagovarja vse več ljudi

V sklopu festivala bosta pri Beletrini izšli še zbirka kratkih zgodb Ni in naj tudi ne bo Madžarke Edine Szvoren (1974) in roman Bog mi je priča Grka Makisa Citasa (1971). V sklopu Fabula pred Fabulo bo o čustvenem kapitalizmu in tem, zakaj ljubezen boli, predavala izraelska sociologinja Eva Illouz (1961). Na festivalu bodo pripravili tudi okrogli mizi in otroški program.

Pisatelj, urednik in prevajalec Aleš Šteger je zadovoljen, da Fabula nagovarja vse več ljudi, tudi mladih, ter da je z “razmišljujočo družbenokritično ostjo” v času ključnih sprememb v Evropi vse bolj smiselna.  


Najbolj brano