Obeta se pojav faraonk

Domnevati, da se bodo letos pojavljale mravlje faraonke, je dokaj stvarna možnost, saj imamo dokaj nenavadno in milo zimo. Preživetje žuželk in škodljivcev je namreč v veliki meri odvisno od naravni nihanj temperatur in (ne)ostre zime.

Faraonka Foto: Wikipedia
Faraonka Foto: Wikipedia

Če gre verjeti izkušnjam preprostih ljudi in pregovorom, bo to pomlad kar precej nadloge v stanovanjih in okoli njih, zlasti žuželk in škodljivcev.

Drugače je s škodljivci, ki se zadržujejo v stanovanjih, v stanovanjskih objektih, gospodarskih poslopjih in gospodarskih objektih, v predelovalnih objektih, skladiščih in prostorih, kjer se zadržujejo ljudje. Tam klima ni naravna, prostori so ogrevani in tudi zaščiteni pred neugodnimi zunanjimi vplivi, zlasti pred mrazom, ki ni ugoden za razvoj in življenje škodljivcev. Skratka, ti objekti so idealno okolje za njihov razvoj. Če je poleg tega na voljo še dovolj hrane, so zanje pogoji za ohranitev naravnost idealni.

Med žuželke, ki poseljujejo naša bivališča in se tam tudi uspešno razmnožujejo in jih težko zatiramo, spadajo tudi faraonske mravlje (Monomorium pharaonis). Podatki navajajo, da so se faraonke pri nas pojavile že pred približno tremi desetletji, ko so jih zasledili stanovalci v okolici Ljubljane. Kasneje so jih zasledili tudi drugod po Sloveniji. Na Obali smo jih zasledili in pričeli zatirati pred približno dvajsetimi leti. Naselile so se predvsem v stanovanjske bloke, v strnjena naselja, stare hiše, zadnje čase pa tudi v individualnih hišah niso redkost.

V zgodovini so opisane že leta 1767, ko jih je prvič opisal švedski naravoslovec Carl Linne in kot kraj izvora navedel Egipt. Od tod tudi ime faraonke.

Zaradi razvoja prometa, trgovine, novih oblik embalaže in novih izolacijskih materialov v gradbeništvu so se faraonke hitro razširile po vsem svetu in, seveda, tudi pri nas. Postale so resni škodljivci v bolnišnicah, stanovanjih, hotelih, trgovinah, kjer najdejo hrano in bivališče za razvoj svojih kolonij. Prilagodile so se in ne gradijo mravljišč, tako kot druge mravlje, temveč za gnezdenje uporabljajo različne izolacijske materiale, tekstil in druge votle prostore v zgradbah. V človeških bivališčih najdejo dovolj hrane za svoj obstoj.

Faraonke so do 2,5 milimetrov velike, jantarno rumene mravlje z dolgimi tipalkami in dobro razvitimi črnimi očmi. So socialne žuželke. Živijo v kolonijah, kjer je do 300.000 osebkov. V koloniji je delo porazdeljeno: delavci skrbijo za hrano in gnezdo, plodne samice in plodni samci pa za razmnoževanje in povečanje kolonije.

V enem gnezdu je lahko več sto samic. Vsaka izleže do 350 jajčec. Razvoj traja prek stadija ličinke in bube do odrasle mravlje približno pet tednov, odvisno od temperature.

Za dobro rast in razvoj potrebujejo temperaturo približno 26 stopinj Celzija. Zato pogosto gnezdijo v bližini napeljave ogrevanja. Zanje še posebej ugodni pogoji za življenje so stavbe, ki se oskrbujejo s toplo vodo skozi vse leto. Višja temperatura mora biti le tam, kjer je gnezdo. Delavke, ki iščejo hrano, se gibljejo tudi po zelo hladnih prostorih.

Drugače kot druge vrste mravelj, ki imajo rade sladka živila, faraonke bolj ljubijo beljakovinsko hrano. Hranijo se s surovim in suhim mesom, s šunko, sirom, maščobo. Ne branijo se niti sladke hrane, medu, marmelade, slaščic.

V primernem okolju (bolnišnice, deponije, kafilerije, skladišča bioloških odpadkov), se hranijo s krvjo, iztrebki, organskimi odpadki in podobnim. Faraonke niso samo nadloga, ampak lahko prenašajo tudi bolezni.

Zaradi tegob, ki jih povzročajo, jih zatiramo. Opravljamo različne zdravstveno-sanitarne ukrepe. Delno jih lahko opravljajo že stanovalci sami, vendar je sistematično zatiranje najbolje prepustiti strokovnjakom. Ti bodo s primernimi sredstvi in ukrepi dezinsekcije odpravili njihovo prisotnost v objektih, kjer ne smejo biti prisotne.


Najbolj brano