Luksuz v sozvočju z naravo

V turizmu masovnost in butičnost ne gresta skupaj. Prvi mož Postojnske jame Marjan Batagelj je zato kot dopolnitev turistične ponudbe, ki jo razvijajo okrog naše svetovne znamenitosti, s prenovo Vile Planinka na Jezerskem skušal uresničiti svojo zamisel tega, kar naj bi bil slovenski petzvezdični butični, zeleni turizem. S hotelom za petične, a ozaveščene goste, ki bo vrata odprl prihodnji teden, so stopili “korak nazaj”, zato da bi lahko šli korak naprej.

Prenova Vile Planinka, ki  so jo zunaj in znotraj oblekli v les, je stala več kot 3,5 milijona evrov, s svojo ponudbo pa naj 
bi v Slovenijo pritegnila petične goste.



 Foto: Veronika Rupnik Ženko
Prenova Vile Planinka, ki so jo zunaj in znotraj oblekli v les, je stala več kot 3,5 milijona evrov, s svojo ponudbo pa naj bi v Slovenijo pritegnila petične goste.  Foto: Veronika Rupnik Ženko

Zlato kljuko in zlate pipe lahko vsak vgradi v hotel, “s tenkočutnostjo poskrbeti za vsako podrobnost pa je zelo težko,” je ob predstavitvi prenovljene vile poudaril Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame, in dodal, da je šlo za enega ne največjih, pač pa najtežjih projektov na njegovi poslovni poti, ki ni imel toliko opraviti z denarjem, kot s “senzibiliteto, ki bi jo radi dali gostu”.

Družba Postojnska jama, ki upravlja z dvema izmed najbolj obiskanih slovenskih znamenitosti, Postojnsko jamo in Predjamskim gradom, je postojnske okvire prestopila že s širitvijo na Cerkljansko s prevzemom Hotela Cerkno s smučiščem prek družb Certa in Certa Holding. S celovito prenovo Vile Planinka, ki jo je Batagelj v precej klavrnem stanju pred dvema letoma odkupil od primorskega hotelirja Sama Vodiška, pa želi v slovenskem turizmu postavljati nove standarde.

200 do 400, v visoki sezoni pa 600 evrov na dan bodo gosti plačali za bivanje v eni od 23 sob v hotelu Planinka.

Butičnost je trajnost

Čeprav Slovenija premore nekaj petzvezdičnih luksuznih hotelov, se Vila Planinka od njih razlikuje v konceptu, ki so ga poimenovali “korak nazaj”. “Butičnost razumem kot najvišjo stopnja trajnosti,” poudarja Batagelj. Prenove so se zato lotili z upoštevanjem lokalne arhitekture.” Želeli smo, da objekt ne bi izstopal, da bi se zlil z okolico.” Harmonijo narave pa so poskušali prenesti v interier, “ki ni nastajal kot nekaj, kar prerišeš iz revije”. Prevladujoč material, ki opredeljuje tako zunanjost kot notranjost vile, je les, posebnost pa so tudi glineni ometi. Minimalističnost interierja v naravnih barvah, ki ga popestrijo tradicionalni predmeti in restavrirani kosi pohištva, omogoča doživljanje eksterierja.

Zaostalost je postala največji atribut

“Največji luksuz na Jezerskem je neokrnjena narava, mir in jasno zvezdno nebo,” Batagelj nakazuje, kaj bo narekovalo oblikovanje dodatnega programa za goste, pri katerem se nadeja tudi pomoči domačinov kot vodnikov in interpretov. “Želimo, da bi ljudje pozabili na vsak dan, da bi se posvetili sebi.” In da bi se odklopili od sodobnih elektronskih naprav. Sobe, ki se odpirajo s ključem in ne s kartico, so zato brez wifija, televizijski sprejemniki, ki so jih namestili le zaradi kategorizacije, pa so skriti v omarah. “Nismo želeli tehnološko popolnega hotela, temveč najprijaznejši hotel za bivanje.” V sobah so klasični litoželezni radiatorji, klimatskih naprav ni, “ker imamo najlepšo naravno klimo pod Grintovcem”. Vsaka soba, poimenovana po živalih in rastlinah, ki rastejo v okolici, ima s svojo zgodbo. Poseben poudarek ima postelja, ki so jo v vseh sobah umestili glede na energetske tokove. Visoko kotira tudi kulinarika. “Prevečkrat mislimo, da morajo biti jedi glamurozne. Vrhunska kulinarika vedno izvira iz lokalnega okolja,” je prepričan Batagelj.

Zavezali so se tudi, da bo Vila Planinka hotel brez odpadkov, zato bodo morali gosti svoje odpadke odnesti sami, dobavitelji pa odpeljati embalažo. Z energetsko sanacijo pa so dosegli tudi zelo nizke stroške ogrevanja.

Izvirne zgodbe za premijske cene

Piko na i bodo dodali še s spomladansko hortikulturno ureditvijo z zasaditvijo 12.000 avtohtonih rastlin, za katero je projekt izdelal Borut Benedejčič, avtor znanega Pepinega kraškega vrta. Pod arhitekturo in interier pa se je podpisal arhitekt Niki Motoh.

Dr. Maja Uran Maravić s portoroške Fakultete za turistične študije Turistica ocenjuje, da gre za vzorčen primer hotela, ki odraža vse, kar bi morala biti luksuzna butična hotelirska zgodba. “Pri nas ne moremo posnemati marmorja in zlatih pip. Če bomo želeli dosegati dodano vrednost in biti konkurenčni, je edina pot, da ustvarjamo zgodbo o sebi, o tem, kar je pri nas posebnega, avtentičnega, edinstvenega. Predvsem je to narava in njena nadgradnja. Šele s takšnimi zgodbami lahko gostu zaračunavamo tudi premijske cene.”

Strokovnjakinja za turizem še ocenjuje, da bodo gosti hotela predvsem iz višjega srednjega razreda iz urbanih okolij in srednjih let, ki se bodo njegove dodatne vrednosti zavedali in si jo lahko tudi privoščili.

Batagelj pa po prvih odzivih sodeč pričakuje, da bodo prevladovali gosti iz držav Beneluksa ter ljubitelji gora iz Avstrije, Češke, Nemčije in Madžarske, ne izključuje pa niti slovenskih gostov, saj zdaj marsikdo niti ne ve, kje je Jezersko. Ko ga bo odkril, pa se bo morda zaljubil vanj, tako kot se je sam.


Najbolj brano