Italijanski zgodovinar Raoul Pupo o izjavah v Bazovici: “Bolje, da ne povem ničesar več”

Zgodovinar Raoul Pupo, avtor več knjig o med- in povojnem dogajanju sredi prejšnjega stoletja, je pogovor zaključil s prošnjo: “Končajva, da ne povem ničesar več.”

Raoul Pupo Foto: Primorski dnevnik
Raoul Pupo Foto: Primorski dnevnik

Ne glede na polemike, kaj menite o dnevih spomina? So koristni ali kompleksno polje zgodovine preveč razparcelirajo?

“So koristni, ko služijo temu, da se javnost zanima za določene dogodke. Seveda, zgodovina je kompleksna, zato je dobro, da dni spomina ni preveč.”

Se strinjate, da je imel dan spomina na fojbe in eksodus spreminjajoči se učinek?

“Opazil sem krivuljo. Prva leta so ga na veliko izrabljali. Sledilo je obdobje, ko so se vsi obnašali odgovorno. Ni se govorilo le o fojbah, ampak o vseh težavah obmejnega prostora. Letos se zdi, da smo se spet vrnili na izhodišče.”

Zaradi evropskih volitev?

“Tudi, seveda.”

Ekscesi so taki, da je slovenski predsednik pisal pismo italijanskemu kolegu.

“To me ne čudi. Pričakovano.”

Spet se je pojavila besedna zveza “etnično čiščenje”. Je v primeru fojb umestna?

“O etničnem čiščenju ne moremo govoriti. Del italijanske skupnosti na vzhodnem Jadranu ni bil avtohton. Mnogi so postali Italijani po asimilaciji. Poglejte priimke mnogih iredentistov: Oberdan, Slataper, Stuparich, Xydias ... To razlagam dvajset let, a brez uspeha.”

Predsednik Sergio Mattarella je med slovesnostjo v Rimu dejal, da fojbe niso bile maščevanje zaradi fašizma.

“Pozabil je na prislov.”

Moral bi reči, da fojbe niso bile samo maščevanje?

“Seveda.”

Vse bolj pogosto se omenja vera. Tudi Antonio Tajani je v Bazovici omenil, da so v fojbah končale žrtve “verskega sovraštva”. Tovrstni namigi se zdijo novi.

“Menim, da ima ta pojav svoj razlog. Zadnja leta se je pojavilo več raziskav o verskem preganjanju. V primeru fojb to ni neumestno. V obdobju med letoma 1945-1947 je bila žrtev preganjanja italijanska duhovščina. Slovenski in hrvaški duhovniki so bili takrat koristni, ker so zagovarjali priključitev k Jugoslaviji. Po letu 1947 pa jugoslovanska oblast tega “taktičnega” zaveznika ni potrebovala več, zato so začeli preganjati vse počez.”

Kaj pa izjava Mattea Salvinija, da so otroci, umrli v Auschwitzu, enako pomembni kot otroci, ki so končali v fojbah?

“Komunisti so debele otroke pojedli, suhljate pa odvrgli v fojbe. Dajte no ...”

Obstajajo zgodovinski viri, ki potrjujejo, da so v fojbah končali tudi otroci?

“Morda bi za en primer v Istri leta 1943 lahko domnevali, da je bil žrtev otrok. Nismo pa stoodstotno prepričani.”

Hvala za pogovor. Namen je bil, da vse te letošnje izjave komentira italijanski zgodovinar.

“Besede so neprimerne. Ne vem, zakaj je letos spet tako. Morda zgolj naivnost ... Prosim, končajva. Bolje, da ne povem ničesar več.”


Najbolj brano