Kulturno na primorskem očaku

Da sta poezija in kultura tesno prepleteni z gorništvom, so letos dokazali tudi na Snežniku, ki je s 1796 metri naša najvišja gora zunaj Alp. S krajšim kulturnim programom so počastili osrednji slovenski kulturni in državni praznik.

Obiskovalci so prisluhnili tudi Župančičevi pesmi Snežnik, ki jo je 
recitiral Rok Smrdelj. Foto: Martin Verbanac
Obiskovalci so prisluhnili tudi Župančičevi pesmi Snežnik, ki jo je recitiral Rok Smrdelj. Foto: Martin Verbanac

SNEŽNIK > Program, ki se je začel opoldne v koči Draga Karolina tik pod vrhom najvišjega primorskega očaka, je na idilično zasnežen in s soncem obsijan Snežnik privabil številne ljubitelje gora iz različnih slovenskih krajev. Državnemu prazniku in pesniku, po katerem praznik slavimo, so se najprej poklonili tako, da so skupaj zapeli slovensko himno.

Pesniki, ljubitelji gora

Zatem je moderator Rok Smrdelj, diplomant ljubljanske filozofske fakultete, doma iz Ilirske Bistrice,izpostavil, da so bili slovenski in evropski pesniki že od nekdaj povezani z gorami. Med drugim je omenil Danteja Alighierija, avtorja znamenite Božanske komedije, ki se je povzpel 1500 metrov visoko v Apeninih, kar je prvi znani zimski vzpon. Podobno je renesančni pesnik Francesco Petrarca dosegel vrh 1912 metrov visokega Mont Ventouxa v provansalskih Alpah. Zaradi želje, da bi dosegel pomembno nadmorsko višino, velja za prvega evropskega gornika, je povedal Smrdelj.

Med slovenskimi književniki, ljubitelji gora, je izpostavil Valentina Vodnika, katerega dvestoletnico smrti praznujemo letos. Vodik je pogosto obiskoval gorski svet, med njegovimi najbolj znanimi pesmimi je oda Vršac. O Prešernu je povedal, da ni bil takšne vrste ljubitelj gora kot njegovi pesniški predhodniki, da pa je rad zahajal na Šmarno goro k svojemu stricu Jakobu, ki je bil tam vikar.

Obiskovalci so nato prisluhnili recitaciji treh pesmi: Prešernove Kam?, Gregorčičeve Nazaj v planinski raj! in Župančičeve Snežnik. Slednja je napisana kot dialog med avtorjem in Snežnikom, nastala pa je med Župančičevim bivanjem na drugi strani Snežnika, v Loški dolini. Najprej jo je objavil v reviji Ljubljanski zvon, pozneje pa še v svoji zadnji pesniški zbirki Zimzelen pod snegom.

Prvi kulturni praznik ne bo zadnji

Po uradnem programu so nekateri prešerno razpoloženi obiskovalci še sami recitirali ali deklamirali izbrane pesmi, oskrbnik koče Andrej Barovič pa se jim je zahvalil za izjemno kulturno doživetje. Ob navdušenih obiskovalcih so zato organizatorji sklenili, da bo tovrstno praznovanje Prešernovega praznika postalo tradicionalno.


Najbolj brano