Karte mešajo na novo

Če koprski Sixt v letošnji sezoni bleščeče zastopa istrsko košarko, (zaenkrat) precej slabše kaže drugoligašu iz Portoroža, ki ga danes čaka skoraj brezupno gostovanje v Ilirski Bistrici. Vendar je bilo tudi klubskemu vodstvu že od začetka sezone jasno, da bo letošnje prvenstvo v znamenju “krvi, solz in znoja.”

PORTOROŽ > Doslej so namreč mornarji zmagali le na dveh tekmah, precej slabe volje pa je v njihov tabor vnesel predvsem zadnji poraz proti sotrpinom iz Grosupljega, s katerimi si delijo dno drugoligaške razpredelnice. Ob proračunu, ki komaj zagotavlja pokrivanje stroškov, ima uprava zvezane roke, česar se zaveda tudi predsednik Branko Cvetičanin: “Seveda nismo pričakovali čudežev, smo pa upali na kakšno zmago več, kar je bilo na številnih srečanjih dosegljivo. Morali bomo pokazati več zbranosti in j..c, saj se nam prepogosto dogaja, da po vodstvu popuščamo proti koncu tekme.”

V košarkarskem svetu je recept v tovrstnem položaju že dolgo jasen: klub navadno pripelje novega košarkarja, po možnosti Američana, vendar v Portorožu kaj podobnega ne pride v poštev zavoljo finančnih razlogov. Trener Predrag Mušicki je namreč lahko še zadovoljen, da so po odhodih Filipa Pačariča in vse boljšega Matije Radanoviča zvabili v svoje vrste izkušenega Željka Zagorca, če ob tem sploh ne upoštevamo, da je najvidnejši igralec kluba Timothy Cole - povprečno na tekmo dosega krepak dvojni dvojček 17.5 košev ter 12.4 skokov - poleti dobesedno padel z neba, kajti pri 25. letih do letos še nikoli ni bil registriran košarkar!? Predrag Mušicki je že izklesal marsikatero znano ime (Oliver Stević, Aleksandar Rašić, Nikola Vasić, Đorđe Lelić ...) in je že na začetku sezone obljubil, da bodo portoroški fantje ravno tako napredovali, vendar medtem spoznava tudi nekatere lokalne posebnosti: “Med drugim bo potrebno delati tudi na karakterju, ne smemo si dopuščati, da izpustimo vodstvo kakor nazadnje z Grosupljem.”

V lucijski dvorani kljub vsemu položaj ni povsem črn, saj se vse glasneje šepeta o novem sponzorju, navsezadnje pa gre Portorožu na roke tudi sistem tekmovanja, kajti zadnjeuvrščena četverica iz druge SKL v mini-ligo za obstanek prenaša zgolj medsebojne rezultate, nato pa je v šestih tekmha proti (bolj) primerljivim tekmecem možno vse, kakor ugotavlja tudi Branko Cvetičanin: “Ni razloga, da bi se predali. Občasno pokažemo, da znamo igrati košarko, kar pa bo potrebno povezati v 40 minut. Časa je še dovolj, verjamemo v trenerja in fante, zato sem prepričan, da si ta zasedba zasluži drugoligaški status tudi za prihodnjo sezono.”

---