Zamudniki bi lahko ukrepali še do konca leta 2021
Slovenija
01. 02. 2019, 06.00
, posodobljeno: 07. 02. 2019, 14.11
Premoženje, ki ga imetniki registrskih računov pri KDD niso prenesli na trgovalne račune pri borzno-posredniških hišah, bo še do konca leta 2021 ostalo na KDD. Nato bo njegova lastnica postala Kapitalska družba (Kad), ki bo z njim razpolagala v dobro vseh državljanov.
Imetniki delnic iz lastninskih certifikatov so na KDD množično
ukinjali registrske račune, še vedno pa je tam “pozabljenih”
80.000 računov. Foto: STA
LJUBLJANA
> Proces ukinjanja registrskih računov pri KDD se je iztekel pred dvema letoma. Če imetnik računa, na katerem je bilo premoženje iz privatizacije (tako imenovani certifikat), tega premoženja ni hotel izgubiti, je moral odpreti trgovalni račun pri kateri od bank ali borznoposredniških hiš in začeti plačevati stroške trgovalnega računa.
Še 80.000 pozabljenih računov
Tistim, ki so ocenili, da bi bili stroški vodenja trgovalnega računa večji od premoženja na njem, je bila na voljo tudi možnost, da se temu premoženju trajno odpovejo v korist države. Bila pa je tudi tretja skupina imetnikov računov: tisti, ki se na obvestila o ukinjanju računov niso odzvali in s svojim registrskim računom niso storili ničesar.
67
milijonov evrov premoženja je ostalo na ukinjenih registrskih računih
Ministrstvo za finance ugotavlja, da je takšnih “pozabljenih” računov še 80.000, na njih pa je za 67 milijonov evrov premoženja. To je manj kot odstotek premoženja, ki se je na registrskih računih nahajalo tik pred začetkom procesa ukinjanja računov. Leta 2016 je bilo na registrskih računih 7,7 milijard evrov premoženja.
Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih je leta 2015 predvidel, da bi ti “pozabljeni” vrednostni papirji prešli na sodišča, ki pa so svarila, da bi jih ukvarjanje z ukinjenimi registrskimi računi prekomerno obremenilo. Za vsakega imetnika ukinjenega registrskega računa bi moralo sodišče izdati poseben sodni sklep in ga vročiti imetniku, prenos sredstev v sodni depozit pa bi potekel po dolgotrajnih pravnih postopkih. Lastniki zamudniki bi svoje premoženje še vedno lahko prevzeli iz sodnega depozita, vendar bi jim to prineslo visoke dodatne stroške.
Če lastniki teh vrednostnih papirjev niso prevzeli niti v zakonskem roku niti v prehodnem obdobju po njem, je “pričakovati, da jih ne bodo prevzeli niti iz sodnega depozita, ko bi jim to povzročilo še večje stroške kot prevzem vrednostnih papirjev poprej,” menijo na ministrstvu. Predlagajo, da naj pozabljeno premoženje še dve leti ostane na namenskem računu na KDD, nato pa bi se preneslo na Kad in dokončno postalo last države.
Predlog je zdaj v javni razpravi, ko bo šel skozi zakonodajni postopek, pa bodo - kot kaže - lastniki pozabljenih certifikatov imeli še do konca leta 2021 čas, da svoje vrednostne papirje prevzamejo kar na KDD in jih prenesejo na banke ali borznoposredniške hiše z manj stroški, kot bi jih imeli, če bi vrednostni papirji prešli na sodni depozit.