Ne pomoč pri umiranju, krepiti je treba paliativno oskrbo

Legalizacijo evtanazije slovensko zdravništvo označuje za občutljivo in ji ni naklonjeno. Pozornost in razpravo pa zbuja javno pismo upokojene učiteljice prav v zvezi s tem. V javnem odgovoru zdravniško društvo in zbornica osvetljujeta večplastnost problematike in izpostavljata, da je evtanazija kaznivo dejanje in da so možne tudi zlorabe.

V znova oživeli razpravi o možnosti evtanazije slovenski zdravniki 
sporočajo, da je treba upoštevati številne vidike in svarijo pred 
prehitrim sprejemanjem odločitev. Foto: Rawpixel.com
V znova oživeli razpravi o možnosti evtanazije slovenski zdravniki sporočajo, da je treba upoštevati številne vidike in svarijo pred prehitrim sprejemanjem odločitev. Foto: Rawpixel.com

SLOVENIJA > Zdravništvo se je odzvalo na odprto pismo upokojene učiteljice in ravnateljice, ki ga je naslovila na predsednika Slovenskega zdravniškega društva Radka Komadino, predsednico Zdravniške zbornice Slovenije Zdenko Čebašek-Travnik in na generalnega sekretarja ustavnega sodišča Sebastiana Nerada.

Zavzema se za uzakonitev evtanazije v Sloveniji, saj bi rada tudi sama izkoristila to možnost, ker že od rojstva trpi za morquio sindromom, ki ji povzroča razpad hrustanca in kosti. Ne boji se smrti, boji pa se bolečine in dolgotrajnega vegetiranja, priklenjena na bolniško posteljo, odvisna od pomoči drugih. Pismo, ki so ga objavili nekateri mediji in se je pojavilo tudi na družbenih omrežjih, je vnovič odprlo javno razpravo o evtanaziji.

Strokovni posvet o evtanaziji

Slovenska medicinska akademija pripravlja posvet o evtanaziji in pomoči zdravnika pri samomoru. Sodelovali bodo strokovnjaki različnih strok in osvetlili medicinske, pravne, psihološke ter etične vidike evtanazije. Predstavljene bodo izkušnje z evtanazijo v evropskih državah in ZDA, psihosocialni in družbeni ukrepi za zmanjšanje zahtev po evtanaziji ter pomen javnosti in izobraževalnih ustanov pri oblikovanju odnosa do nedotakljivosti življenja. Posvetili se bodo tudi etičnemu odnosu zdravnikov do nedotakljivosti življenja.

Zdravništvo: evtanazija je kaznivo dejanje

Vzrok za vnovično odpiranje tega vprašanja slovenski zdravniški organizaciji pripisujeta preslabemu poznavanju paliativnih metod zdravljenja, zlasti bolečine in depresije, ter neenakim možnostim za dostop do nje ter do psihosocialnih dobrin v življenjskem okolju. Izpostavljata zakonodajo in ustavo, ki navaja, da evtanazija in zdravniška pomoč pri samomoru v Sloveniji nista dovoljeni, njuno izvajanje pa kaznivo dejanje.

Opozarjata še, da je za odločanje o evtanaziji in zdravniški pomoči pri samomoru pristojen parlament, ki sprejema za to ustrezno zakonodajo.

“Nočem biti rastlina”

V spontani razpravi v javnosti o evtanaziji smo prejeli klic osebe (ime hranimo v uredništvu), ki želi zdravništvu sporočiti: “Pri polni zavesti zdaj, ko še funkcioniram, a me bremeni več bolezni, tudi težkih kroničnih, jim sporočam svoje mnenje in želje. Ko se mi bo stanje tako poslabšalo, da bom le še nemočna rastlina, povsem odvisna od pomoči drugih, tega nočem in ne želim. To bo znak, da je čas za slovo in to bi mi morali omogočiti. S tem bi mi prihranili muke, saj bi mi tako stanje odvzelo lastno dostojanstvo.”

Zlorabe in neetičnost - velik opomin

Slovenski zdravniki Izpostavljajo dogodke v ne tako davni preteklosti, ko “je bila evtanazija že podvržena velikim zlorabam in neetičnim ravnanjem. Zato je bila leta 1948 sprejeta deklaracija Svetovnega zdravniškega združenja v Ženevi, ki zdravniku prepoveduje sodelovanje pri evtanaziji in samomoru z zdravniško pomočjo.”

“Zdravniki ne bomo dovolili, da nas kdorkoli sili v dejanja, povezana z evtanazijo in aktivno pomočjo pri samomoru. Naše poklicno poslanstvo je usmerjeno k ohranjanju življenja, o čemer se izobražujemo vso poklicno pot in si prizadevamo za čim bolj kakovostno zdravstveno oskrbo pacientov v vseh obdobjih življenja.”

Krepiti paliativno oskrbo

Prepričani so, da je ena poglavitnih skrbi zdravništva skrbeti, da bodo nove generacije zdravstvenih delavcev znanje o paliativni oskrbi pridobivale že med študijem in hkrati ozaveščati laično javnost o možnostih zanjo. “Z učinkovito paliativno oskrbo bo omogočen dostojen konec življenja, predvsem brez trpljenja umirajočih in njihovih bližnjih,” sporočata.

Vendar pa smo na področju paliativne oskrbe v Sloveniji še dokaj bosi. Razmere so neurejene, sporočajo z včerajšnjega strokovnega posveta v Mariboru. Izpostavljajo potrebo po vzpostavitvi mreže paliaivne oskrbe. To gradiva izpred devetih let sicer načrtujejo, a do izpeljave še ni prišlo.

Zdravništvo pa v zvezi z evtanazijo omenja še, da je vse, povezano z umiranjem, pomembna in občutljiva tema.

“Poudarjamo, da je evtanazija področje, ki posega v srž vsake družbe, zato zahteva poglobljeno razpravo, ukrepov ni mogoče sprejeti čez noč. Če bi odločevalci pričakovali mnenje oziroma stališča medicinske stroke, jih bomo tudi njim jasno predstavili.”

Hospic: pustiti tok življenja

Renata J. Roban, predsednica društva Hospic, ki se posveča oskrbi hudo bolnih z napredovalno kronično boleznijo v sklepni fazi življenja, izpostavlja njihove izkušnje in pravi, da ljudje z dovolj sočutno podporo drugih, ki jim pomagajo lajšati simptome, ne izražajo potrebe po evtanaziji. Obstajajo pa izjeme, ki bi jih bilo treba drugače obravnavati. “Naše načelo je pustiti življenju naravni tok, zato ne posegamo v odločanje o življenju in smrti. Smo za življenje, a ne povsem proti evtanaziji.” Ne želijo pa si, da bi se tudi pri nas dogajalo to, kar se dogaja v nekaterih severnih deželah, “ko se ljudje odločajo za evtanazijo samo zato, da se umaknejo svojcem.”

Po navedbah predsednika ustavnega sodišča Rajka Kneza primera z vprašanjem evtanazije to sodišče še ni obravnavalo. Ocenjuje, da je potrebna širša razprava o evtanaziji, saj gre za težka vprašanja s pomembnimi dimenzijami in vidiki. Ta delijo strokovno in laično javnost. Enoznačni odgovori pa niso mogoči.


Komentar novinarja

Jasna Arko

Dopustiti človeka dostojno slovo

Polemike o evtanaziji vznikajo že desetletja. Zdravništvo tej temi dodaja še “in pomoč pri samomoru”. Za razmislek vseh, kar to presojanje tudi zahteva. Odpira pa ta tema vrsto drugih dimenzij in opozarja na težke posamične osebne stiske. Gre namreč za pomembno vprašanje ohranitve dostojanstva na smrtni postelji. Ko je bolnik le še nemočno, celo neprisebno bitje, povsem odvisno od pomoči negovalcev, to ni več človeka dostojno življenje. Ni pot v dostojno slovo. Zato si mnogi želijo,...

Preberi več

Najbolj brano