Jamarji odkrili staro strugo reke Reke

Divaški in sežanski jamarji so se po letu napornih izkopavanj v sistemu Škocjanskih jam konec januarja prebili do še ene struge reke Reke - do tako imenovanega fosilnega rova, ki se nahaja v stropu največje podzemne dvorane v Škocjanskih jamah, Martelove dvorane. Teden pred tem pa so se do stropa Martelove dvorane prebili s površja, po Fedrigovem dihalniku. Obe odkritji omogočata uspešnejše raziskovanje reke Reke, še posebno v času visokega vodostaja.

Jamarja Jaka Jakofčič (stoji) in Albert Ličan med delovno jamarsko akcijo preboja do Martelove dvorane s površja, skozi 
Fedrigov dihalnik. Foto: JD Divača
Jamarja Jaka Jakofčič (stoji) in Albert Ličan med delovno jamarsko akcijo preboja do Martelove dvorane s površja, skozi Fedrigov dihalnik. Foto: JD Divača

DIVAČA > Sredi januarja so divaški in sežanski jamarji v Matavunu, pri odprtini v Fedrigov dihalnik, ki površje povezuje z največjo podzemno dvorano v Škocjanskih jamah - Martelovo dvorano, pozno zvečer odpirali šampanjec.

Preboj s površja v podzemlje

“Nazdravili smo pomembnemu odkritju v zgodovini raziskovanja Škocjanskih jam, saj smo se po letu dni in 58 delovnih akcijah s površja v Martelovo dvorano prebili skozi Fedrigov dihalnik, ki smo ga sredi leta 2017 odkrili plezalci Borut Lozej, Iztok Cenčič in jaz. Ta preboj v podzemlje pomeni, da je Martelova dvorana odslej dostopna tudi s površja, kar bo omogočalo nemoteno preučevanje reke Reke ob visokih vodostajih,” je danes povedal jamar Luka Biščak, član Jamarskega društva Gregorja Žiberne Divača.

Skupaj z njim sta se do Martelove dvorane s površja tistega dne prebila še Albert Ličan, tudi član divaškega društva, ter Jaka Jakofčič iz Jamarskega društva Sežana.

Odkrili “fosilni rov” reke Reke

Enako, če ne še bolj pomembno pa je bilo še odkritje tako imenovanega fosilnega rova v stropu Martelove dvorane, ki je pravzaprav nekdanja struga reke Reke. In kakor temu naravnemu pojavu pravijo jamarji - gre za rečno strugo v tako imenovani drugi etaži podzemlja. “V raziskovalni akciji 23. januarja, potem ko smo se teden prej prebili skozi Fedrigov dihalnik, smo pri nadaljevanju raziskovanja zgornjih predelov Martelove dvorane odkrili dva izjemno velika rova, ki se nahajata približno 80 metrov nad zdajšnjo strugo Reke. Rova sta visoka in široka 30 do 50 metrov, s tal dvorane nista vidna, predstavljata strugo, po kateri je nekdaj tekla Reka. Da po njiju Reka ob visokem vodostaju še vedno odteka, nakazujejo sveže naplavine, zlasti les, žal pa tudi ostanki plastenk,” je še pojasnil Biščak.

Eno leto in 58 jamarskih akcij

Zaradi obeh odkritij bodo odslej raziskovalci lahko podzemni tok reke Reke učinkoviteje in nemoteno preučevali, posebno ob visokem vodostaju, ko reka naraste tudi do 100 metrov in toliko zalije rove, da struga na več mestih ni dostopna. Skozi Fedrigov dihalnik bodo zdaj do nje lahko prišli s površja. Odkritje nekdanje struge Reke pa preučevalcem odpira iskanje še več možnosti njenega skrivnostnega odtekanja v globine kraškega sveta.

Predsednik Jamarskega društva Gregorja Žiberne iz Divače Kristjan Rešaver je na kolege jamarje ponosen, izpostavlja, da je bilo v obe odkritji vloženega zelo veliko napornega raziskovalnega kopanja v podzemlje, poleg divaških in sežanskih jamarjev, ki so bili prisotni prav na vseh 58 akcijah, so sodelovali še kolegi Društva za raziskovanje jam Simon Robič iz Domžal, pa iz Jamarskega društva Gorenja vas ter češki kolegi jamarji iz Brna.

Predsednik Jamarske zveze Slovenije Igor Benko iz Ajdovščine izpostavlja, da sta obe odkritji izrednega pomena: “Poleg omogočanja več možnosti preučevanja podzemlja sta še potrdili govorice in predvidevanja, ki obstajajo še iz časa Avstro-Ogrske, naj bi tedaj jamarji, ki so v Škocjanskih jamah iskali pitno vodo za Trst, drugo etažo reke Reke že odkrili, a tudi za sabo zakrili. Zakaj, je danes težko pojasniti, obstaja pa nekaj pisnih virov o tem.”

Od 11. maja treking po Hankejevem kanalu

Sicer je 146 metrov visoka in 308 metrov dolga ter približno 90 metrov široka Martelova dvorana s svojimi 2,2 milijoni kubičnimi metri prostornine največja podzemna dvorana v Evropi. Nahaja se na koncu sistema Škocjanskih jam. Do nje od znamenitega Cerkvenikovega mostu vodi tesna, ozka pot po Hankejevem kanalu, ki je bila do sedaj za obiskovalce zaprta. Vendar jo počasi obnavljajo in v upravi Parka Škocjanske jame ocenjujejo, da bodo z deli končali do spomladi. “Za 11. maja načrtujemo uradno odprtje tega dela Škocjanskih jam, ki ga bomo odprli samo za majhne skupine štirih ali petih obiskovalcev z vodičem. Ta itinerar bo trajal približno pet ur,” sklene v.d. direktorja Parka Stojan Ščuka.


Najbolj brano