Stara bremena in težave

Smrad z odlagališča Globovnik že desetletja vznemirja Bistričane, naključni obiskovalci pa se nad njim čudijo, a potem nanj kaj kmalu pozabijo.

Skoraj trideset let je minilo, odkar je šla v stečaj bistriška Tovarna organskih kislin (TOK), ki je pred tem več kot trideset let (od leta 1958) na tem območju odlagala odpadke. V tem času se je nabralo, tako ocenjujejo študije, med 120.000 in 150.000 kubičnih metrov za naravo nevarnih odpadkov.

Kdaj bo sanacija zaključena, je še prezgodaj reči, a prvi bolj konkreten korak od besed k dajanjem je vendarle narejen.

Zanje bi moralo po stečaju podjetja poskrbeti ministrstvo za okolje in prostor, ki je zadolženo za projekte starih bremen. Trenutna zakonodaja namreč onemogoča enostavno izstavitev računa onesnaževalcu, zato mora za posledice poskrbeti država.

Čeprav na ministrstvu priznavajo, da imajo izcedne vode iz bistriškega odlagališča negativen vpliv tudi na življenje in vodo v kraškem vodonosniku, pa sanacija Globovnika za državo očitno ni prioriteta. Že več kot desetletje na ministrstvu sicer trdijo nasprotno in obljubljajo, da je bistriška ekološka bomba tik pred tem, da jo uredijo.

Zato je namera Parka Škocjanske jame, da s pomočjo ministrstva in ilirskobistriške občine uredi območje, brez dvoma pohvalna. Kdaj bo sanacija zaključena, je še prezgodaj reči, a prvi bolj konkreten korak od besed k dajanjem je vendarle narejen.

Če so javne institucije (pa naj bodo za to pristojne ali ne) potrebovale skoraj tri desetletja, da so zbrale pogum in se resno lotile čiščenja starih grehov, pa to ne pomeni, da se na Globovniku vsa ta leta ni nič dogajalo. Če ne drugega, je narava pridno delala in razkrajala odpadke. Izcedne vode, ki vsebujejo težke kovine, sulfat, vodikov sulfid in cianid, so tako predolgo časa prihajale v potok Trnovšek, od tam pa do Škocjanskih jam, reke Reke in kraškega vodonosnika. Danes tako odlagališče seveda ne bi dobilo zelene luči. Tudi zato, ker danes veliko bolje vemo, da lahko onesnaženje na enem koncu regije vpliva na pomemben vir vode na drugem koncu.

Pred 60 leti, ko so odlagališče odprli, si najbrž niso znali predstavljati, kakšne bodo posledice. Zato je sanacija vsake ekološke bombe dobra novica. Najbolj za prebivalce, ki jih od zdaj najprej ne bo več motil smrad, a tudi za tiste, ki so - tako ali drugače - odvisni od čistosti podzemne vode na Krasu.


Preberite še


Najbolj brano