Če kdaj, se ravno zdaj mora slišati glas znanosti
Istra
25. 01. 2019, 06.00
, posodobljeno: 02. 02. 2019, 19.06
Znanstveniki iz vse Evrope so se zbrali v Portorožu in uradno zagnali skoraj tri milijone evrov vreden raziskovalni projekt v okviru programa Obzorje 2020, ki se posveča otrokom priseljencem. Vodilni partner je ZRS Koper, kar je velik uspeh za primorsko in slovensko znanost. Izsledki raziskav, napovedujejo sodelujoči, pa bodo pomemben prispevek k pozitivnemu in uspešnemu soočanju z migracijami.
Raziskovalci migracij z vse Evrope so te dni na konferenci v
Portorožu.
PORTOROŽ
> Otroci priseljenci in priseljenske skupnosti v spreminjajoči se Evropi je prvi raziskovalni projekt s področja družboslovja v okviru Obzorja 2020, v katerem slovenska ustanova nastopa kot vodilni partner. “Vloga vodilnega partnerja ni le prestiž, ampak prinaša veliko odgovornost,” je ob čestitkah raziskovalcem ZRS poudaril direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Jozsef Györkös ter dodal, da se je slovenska znanost zopet izkazala za vrhunsko. Direktor ZRS Koper Rado Pišot je ob tem poudaril, da je ZRS pri pridobivanju evropskega denarja nadpovprečno uspešen. Pridobijo 16 odstotkov prijavljenih projektov, slovensko povprečje pa je dvanajst odstotkov.
Projekt, ki združuje petnajst evropskih raziskovalnih ustanov od Velike Britanije do Cipra, je pomemben tudi zato, meni ena od nosilk, antropologinja Mateja Sedmak, ker prihaja v ključnem trenutku: “Živimo v Evropi, kjer sta v porastu nacionalizem in populizem, z njima pa rastejo antimigrantski sentimenti. Vedno manj empatije je do ljudi, ki prihajajo do nas, in vedno bolj smo apatični do dejstva, da nekateri na poti v Evropo izgubijo svoja življenja.”
Mateja Sedmak ZRS Koper
“Migracije bodo naslednjih 50 let v Evropi top tema. Ne le selitve zaradi vojn in konfliktov, ampak tudi zaradi podnebnih sprememb.”
Raziskovalci bodo naprej pregledali zakonodajo in prakse pri obravnavi otrok priseljencev, nato pa bodo raziskovali v begunskih taboriščih in azilnih domovih vse do Turčije ter na osnovnih in srednjih šolah. Posvetili se bodo vsem fazam priseljevanja, tako otrokom, ki so v Evropo šele prišli, kot tistim, ki so tu že dolgo in so integrirani v večinsko skupnost. “Ponudili bomo znanje, ki na evropski ravni še ne obstaja," je prepričana druga nosilka Barbara Gornik. Na podlagi tega znanja želijo oblikovati učinkovita orodja, predvsem za učitelje in otroke v lokalnih okoljih, v katera prihajajo priseljenci. Ter politiki ponuditi dobra izhodišča za odločanje in zakonodajne ukrepe.
Pa jih bo politika poslušala? “Mislim, da nas bo,” meni Gornikova. “Migracije bodo naslednjih 50 let v Evropi top tema. Ne le selitve zaradi vojn in konfliktov, ampak tudi zaradi podnebnih sprememb,” dodaja Sedmakova. Zaveda se, da marsikje razumski razsvetljenski duh Evrope bledi, a ravno zato: “Znanstveniki smo se dolžni odzvati in poskrbeti, da se sliši naš glas.” Györkös pritrjuje: “Vloga znanosti, kar pomnim, še ni bila tako pomembna, kot je zdaj.”
2,84 milijona evrov je vreden projekt, od tega je večina namenjena raziskovanju in ne naložbam