Mejaši skupaj po evropski denar

Na včerajšnjem 49. srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja, ki je bilo tokrat v Tolminu, so mejaši naredili odločilen korak naprej za skupni razvoj. V grozd povezanih 25 občin z obeh strani meje bo na aktualnem, tretjem razpisu Interreg Italija Slovenija iskalo denar za nadgradnjo institucionalnih povezav in za snovanje skupnih razvojnih projektov.

Odpri galerijo

TOLMIN > Na tradicionalnem ponovoletnem srečanju prijateljev z obeh strani meje so se na sobotnem popoldanskem delovnem sestanku dogovorili, da bodo na tretjem in zadnjem razpisu Interreg v aktualnem finančnem obdobju, ki je odprt do 11. marca in ki obeta 11 milijonov evrov, konkurirali za tiste ukrepe, ki spodbujajo institucionalno povezovanje. Zanje je na voljo tri milijone evrov. Če bodo uspešni, bodo dobili maksimalno 750.000 evrov oziroma najmanj 100.000 evrov. S tem denarjem bi krepili povezovanje, usklajevali bi zakonodajo za skupne projekte, za katere bi v prihodnje iskali denar na drugih razpisih, ki omogočajo pridobitev večjih vsot denarja. V prihodnjih dneh bo znano, ali se bo kot glavni partner pridružila dežela Furlanija Julijska krajina, ki je sodelovanje načelno obljubila. Takoj nato bo Posoški razvojni center začel pripravljati vlogo, v kateri bodo poudarili glavne skupne zagate in vsebine za pripravo konkretnih projektov. Med drugim se mejaši soočajo z demografskimi zagatami in s tem, kako naj bi jih reševali. Možni so skupni turistični projekti in projekti za trajnostno čezmejno mobilnostjo z uvajanjem javnih prevozov. Ugotovili so, da je problemov in izzivov veliko, njihovo reševanje bo terjalo veliko naporov in časa.

Po delovnem pogovoru je na slovesnosti v tolminskem Kinogledališču slavnostni govornik minister za kulturo Dejan Prešiček poudaril, da medtem, ko v Gorici paradirajo nestrpneži, ki želijo ljudi deliti, v Posočju in na oni strani meje stavijo na sodelovanje. “Ekonomski razvoj sovpada z ohranjanjem nacionalne zavesti in jezika,” poudarja. Gujonovo priznanje v spomin na zavednega beneškega župnika Pasquala Gujona je ob 50. obletnici delovanja prejelo beneško kulturno društvo Rečan.

Revolucionarni pobudniki

Da gre letošnje Gujonovo priznanje v prave roke, med drugim potrjujejo pol stoletja neprekinjenega delovanja društva in zbora ter 33 izvedb festivala Senjam beneške piesmi, ki združuje predvsem mladino in katerega je bilo napisanih 408 pesmi v nadiškem, terskem in rezijanskem narečju. V tem obdobju so poleg omenjenega festivala člani pripravili tudi široko paleto drugih dogodkov, kot so gledališke predstave, iz katerih je nato nastalo Beneško gledališče, koncerti, konference, tečaji slovenskega jezika, radijske oddaje, natečaji, filmski popoldnevi za mlade, družabna in literarna srečanja, športni tečaji srečanja mladih glasbenih skupin, pohodi, kresovi in božične Devetice, izdajajo stenske koledarje s pripovedmi o starih ljudskih navadah in druge publikacije ter posnetke, postavili so spletno stran. Leta 1978 so v KD Rečan pripravili dokument za Konferenco o etnično-jezikovnih skupinah Videmske pokrajine, v katerem so predstavili in zahtevali priznanje pravic slovenske manjšine, kot to določa ustava. Drugi dokument o zahtevi po globalni zaščiti so izdali leta 1984.

---