Zadnja leta daruje kri vsake tri mesece

Ob pogovoru z Aldom Šuligojem se najprej vprašamo, kaj je tisto, kar žene človeka, da tako vztrajno razdaja del sebe za drugega. Ko Alda spoznaš, ko vidiš, kako rad pomaga, tako pri vsakdanjih nepomembnih opravilih, kot pri večjih delih, spoznaš, da je to človek z velikim srcem in dobrodelno dušo.

 Aldo Šuligoj med stotim odvzemom krvi v bolnišnici  Šempeter v 
začetku julija 2018
Aldo Šuligoj med stotim odvzemom krvi v bolnišnici Šempeter v začetku julija 2018 

Letos bo minilo že 45 let, kar je Aldo Šuligoj prvič daroval kri. Zgodilo se je v četrtem letniku srednje šole v Ljubljani. Dejanje je ponovil med služenjem vojaškega roka v Beogradu, po povratku v Novo Gorico pa je darovanje krvi postala njegova stalna praksa.

Za stoti odvzem so ga presenetili s torto

V začetnih letih je to bilo redkeje, zadnja leta pa se Aldo vsake tri mesece odpravi v Center za transfuzijsko dejavnost v Šempeter. Tako je bilo tudi lansko leto v začetku julija, ko so Alda ob stotem odvzemu krvi presenetili s plaketo, priznanjem in torto, ki so jo prav njemu v zahvalo pripravili predstavniki območne organizacije Rdečega križa iz Nove Gorice.

“Čutim potrebo, da s svojo krvjo lahko pomagam sočloveku, in to bom nadaljeval, dokler mi bo zdravje dopuščalo. Po vsakem odvzemu se dobro počutim in prav to me vodi k temu, da grem spet in spet na odvzem.”

Aldo Šuligojstokratni darovalec krvi

Aldo je del ekipe skoraj 3000 prostovoljcev na novogoriškem območju, ki letno dajejo kri vsaj enkrat, je pa tudi sestavni del skupine devetnajstih stokratnih darovalcev. “Čutim potrebo, da s svojo krvjo lahko pomagam sočloveku, in to bom nadaljeval, dokler mi bo zdravje dopuščalo. Po vsakem odvzemu se dobro počutim in prav to me vodi k temu, da grem spet in spet na odvzem,” nam zaupa in doda še, da je že več let tega, kar se je prijavil tudi kot darovalec organov. “Zakaj ne bi v primeru, da se mi zgodi nesreča in umrem, s svojimi organi pomagal tistim, ki so bolni in si želijo življenja,” nam odkrito prizna.

Iz gradbeništva v zavarovalništvo

Upokojeni nekdanji vodja zavarovalniških zastopnikov Aldo Šuligoj je svojo življenjsko pot začel na Banjški planoti, konkretno v Lokovcu, kjer je preživljal brezskrbna otroška leta, in prav gotovo je, da so njegove korenine podlaga, da se je izoblikoval v tako dobrodelnega človeka. Po končanem 4. razredu osnovne šole pa se je preselil k teti v Novo Gorico in tam obiskoval šolo do 8. razreda. Učiteljica v Lokovcu je namreč prepričala očeta, da se mora vsestranski talent učiti tujega jezika, ki ga na šoli niso imeli.

Aldo je nato naslednja štiri leta preživel v Ljubljani, kjer je zaključil srednjo gradbeno šolo in se kot štipendist zaposlil na novogoriškem Finalu. Sredi sedemdesetih let je odšel na služenje vojaškega roka v Beograd, kjer je drugo polovico prebil v Titovi gardi in tudi ta izkušnja je gotovo pripomogla k oblikovanju Alda, kakršnega poznamo danes.

Po vrnitvi v Novo Gorico je nadaljeval z delom na Finalu, po osmih letih pa se je najprej kot cenilec nepremičnin zaposlil na Zavarovalnici Triglav, kjer je do upokojitve opravljal različna odgovorna dela.

Ljubezen do fotografije

A Aldo tudi po upokojitvi ne miruje. Delaven kot je, visoko pod Kekcem v Kromberku prideluje različno zelenjavo za svojo družino. Ob pripovedovanju prizna, da mu je gibanje v naravi kar terapija za boljše počutje, h kateremu pripomore tudi zavest, da pridela zdravo hrano brez škropiv in umetnih gnojil. Sicer pa kot aktiven izvedenec in cenilec za gradbeno stroko še vedno pomaga pri različnih sodnih postopkih.

Vključil se je tudi v Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje, UNITRI v Novi Gorici, kjer je zadnji dve leti član upravnega odbora. Tudi pri slednjem se je že izkazala njegova dobrodelnost in pripravljenost pomagati sočloveku. In prav v UNITRI je prišla do izraza še ena njegova ljubezen, fotografiranje, in v skupini mentorja dr. Rafaela Podobnika, mojstra FZS in diamantnega odličnika prve stopnje FIAP, je našel pravo okolje, da lahko skozi fotografijo izrazi svoj pogled na svet in prostor, v katerem živi.


Najbolj brano