“Kadar vas učenci prekosijo, ste dobro delali”

S ponosom na svoje učence, še posebno tiste, ki zelo zagnano in angažirano nadaljujejo njeno delo, gleda dr. Breda Oblak, upokojena zaslužna profesorica na oddelku za Glasbeno pedagogiko Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani.

Avtorica obsežnega pedagoškega, strokovnega in znanstvenega opusa v celotni vertikali splošnega in glasbenega izobraževanja je ključno prispevala k razvoju glasbene didaktike na Slovenskem. Med najpomembnejšimi lastnostmi glasbenega pedagoga Breda Oblak poudarja empatijo in pozitiven odnosa do otrok in mladostnikov, med pristopi pa izžarevanje interesa za učenčevo osebnost in glasbene vsebine, ki naj jih pedagog posreduje zanimivo in prilagojeno učenčevim zmožnostim. “Samo zadovoljen učenec bo rad prihajal k pouku,” pravi. Poudarja dve smeri pedagoškega poslanstva: “Prva je avtonomna odgovornost za kakovostno uresničevanje glasbenopedagoškega poklica, druga pa odgovornost do preverjenih vrednot v glasbi in kulturi v širšem okolju.”

Vrednote v glasbi so se skozi zgodovino spreminjale, prav tako dojemanje glasbe in njena družbena vloga, s tem pa tudi vzgoja.

Več zanimivim mislim o poklicu glasbenega pedagoga lahko prisluhnete v pogovorih z dr. Bredo Oblak in Tamaro Ražem Locatelli v nocojšnji rubriki Primorski glasbeni talenti ob 20. uri na Radiu Koper, ki jo podnaslovljeno Rastem z glasbo enkrat mesečno pripravljamo v sodelovanju z Zvezo primorskih glasbenih šol.

Že stari Grki so se zavedali, da glasba vpliva na izoblikovanost človeka. Platon je verjel, da posnema in oblikuje značaje ljudi, zato naj sodi v muzično vzgojo, ki skupaj z gimnastično oblikuje lastnosti pravičnih državljanov. Aristotel je umetnost dojemal kot aktivno ustvarjanje in vživljanje v stvar ter ji pripisoval očiščevalno izkušnjo prek močnih čustvenih stanj. Iz starogrške dobe izhaja tudi zavest o součinkovanju emocije in mathesis (narave zvoka), kar je zaznamovalo tako imenovano zahodno glasbo. Tako kot pred 2000 in več leti je glasba danes prepoznana kot močno sredstvo pri vzgoji in izobraževanju mladih, saj pomembno prispeva k otrokovemu emocionalnemu, socialnemu, intelektualnemu in fizičnemu razvoju, glasbene izkušnje pa gradijo tudi estetsko rast človekove osebnosti. Ne preseneča torej, da je od antike pomemben del humanistične izobrazbe in da se je vse bolj razvijala tudi glasbenopedagoška praksa.

V Sloveniji za sistemsko pridobivanje in poglabljanje glasbenih znanj in veščin skrbi široko razvejan sistem glasbenega šolstva, ki zajema 69 glasbenih šol (tako javnih kot zasebnih), na katerih poučuje več kot 2000 učiteljev, in ki jih obiskuje približno 25.500 učencev. Zveza slovenskih glasbenih šol vsako leto podeljuje Gerbičevo priznanje za izjemne dosežke pri uveljavljanju glasbene vzgoje in izobraževanja. Med zaposlenimi na primorskih glasbenih šolah ga je v letu 2018 prejela pianistka in profesorica klavirja Tamara Ražem Locatelli, ki svoj poklic dojema kot poslanstvo. Hvaležna je čudovitim mentorjem, ki so ji vlili veselje do glasbe, zato da si še danes vsako jutro reče: “Kako lepo, da se ukvarjam z glasbo!” Živi jo z vsem srcem in navdušenje uspešno prenaša na mlade; zaposlena je na Glasbeni šoli Sežana, poučuje pa tudi na Glasbeni matici Furlanije - Julijske krajine v Trstu. Ob tem ostaja dejavna kot pianistka, saj meni, da je koncertiranje koristno tudi za krepitev odnosa z učenci, pri katerem kot temelj izpostavlja medsebojno zaupanje.

---