Vedeti in se ne bati

Za avtizem kot nevrološko motnjo nas je večina precej verjetno prvič slišala tam nekje konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat, leta 1988, je Dustin Hoffman v drami Rain Man odigral avtističnega brata Toma Cruisea - in za vlogo odnesel oskarja. Saj se spomnite moža malce nenavadnega vedenja, ki ima fotografski spomin in je sposoben prešteti vžigalice v trenutku, ko se stresejo po tleh, hkrati pa ga na smrt plašijo povsem običajni zvoki iz okolja? Bil je avtist. Strokovnjaki bi verjetno vedeli povedati, da je med resničnostjo, v kateri živijo osebe z avtizmom, in filmom, kar nekaj razlik, a verjetno je omenjeni film za ozaveščanje najširše javnosti storil več kot petsto strokovnih simpozijev.

Podobno plemenito delo kot avtorji filma dan za dnem opravlja letošnja osebnost Primorske Patricija Lovišček, ki se s svojim delom trudi premakniti zavedanje o avtizmu in aspergerjevem sindromu kot dveh motnjah, zaradi katerih so številni sicer povsem zdravi posamezniki odrinjeni na rob družbe. Ker so drugačni. Ker se drugačnosti bojimo. Ker o njej premalo vemo.

Patricije Lovišček tega sveta so si za glavno nalogo zastavile, da bo ignorantov in nevednih vsak dan manj, za kar smo jim lahko le hvaležni. Kajti nekoč jim bo morda uspelo. In takrat bo ta svet majčkeno lepši.

Enačba je v bistvu preprosta - a še vedno se posamezniki z avtizmom in aspergerjevim sindromom ter njihovi svojci soočajo z odrinjenostjo, izključevanjem, izolacijo. Patricija Lovišček in njej podobni zato opravljajo neskončno pomembno delo, ki pomaga tako odrinjenim posameznikom kot družbi v celoti. Ranljivim, odrinjenim posameznikom pomagajo, da se v polni meri vključijo v družbo, družbi pa, da razvije več empatije, solidarnosti in odprtosti. Do drugačnega, drugega, neznanega ...

V času, ko so prav Drugi in Drugačni v imenu svobode govora vse bolj brutalno zaničevani, je nekdo, ki Druge in Drugačne pripelje v središče pozornosti in reče “ljudje so kot ti in jaz, v čem je težava?” dragocen. Temelj strahu in odpora je namreč v veliki večini primerov neznanje, nevednost, nepoznavanje. Nevednosti posamezniku sicer ne moremo očitati, saj se nihče ni rodil vseveden - lahko pa mu očitamo ignoranco in nepripravljenost vedeti.

Patricije Lovišček tega sveta so si za glavno nalogo zastavile, da bo ignorantov in nevednih vsak dan manj, za kar smo jim lahko le hvaležni. Kajti nekoč jim bo morda uspelo. In takrat bo ta svet majčkeno lepši. Zato smo jim dolžni izraziti priznanje in jim ponuditi podporo. Če sobotna razglasitev aktualne osebnosti Primorske k temu pripore kakšen korak, so Primorke in Primorci in peterica njihovih medijev z obeh strani meje opravili pomembno delo. Upravičeno s(m)o lahko ponosni nanj.


Najbolj brano