Borka za vključevanje “drugačnih”

“Rada bi se zahvalila vsem, ki ste oddali svoj glas, saj ste glasovali za nekaj več kot samo zame. Osebe z avtizmom živijo med nami vsak dan - v vrtcu, šoli, na pošti, banki ... Tudi nocoj so med nami, čeprav jih morda ne opazite,” je na sobotni sklepni prireditvi akcije Osebnost Primorske 2018 povedala zmagovalka Patricija Lovišček.

Patricija Lovišček: “Priznanje odpira vrata v srca vseh nas, ki si 
želimo, da bi bilo to področje  bolj urejeno s ciljem, da bi osebe z 
avtizmom zaživele bolj polno življenje.” Foto: Tomaž Primožič/FPA
Patricija Lovišček: “Priznanje odpira vrata v srca vseh nas, ki si želimo, da bi bilo to področje bolj urejeno s ciljem, da bi osebe z avtizmom zaživele bolj polno življenje.” Foto: Tomaž Primožič/FPA

PRIMORSKA > “Želela bi si, da osebam z avtizmom ne bi pripisovali lastnosti, ki jih nimajo, in da bi v njih prepoznali potenciale, ki jih imajo. Ko bomo to storili, bo svet za njih bistveno boljši in vsi skupaj bomo laže sobivali,” je dejala Patricija Lovišček, ki je iz rok lanskega zmagovalca Benjamina Ličerja prejela skulpturo akademskega kiparja Boštjana Drinovca, zlato jabolko, ki je simbol akcije Osebnost Primorske.

Akcijo so že 14. leto zapored pripravili Primorske novice, Radio Koper, Televizija Koper, v letu 2018 sta se jim pridružila še Primorski dnevnik in Radio Trst A. Zmagovalko izbora so, tako kot zmagovalce posameznih mesecev, določili glasovi bralcev, poslušalcev, gledalcev in komisije omenjenih medijev.

Med tistimi, ki so glasovali v akciji Osebnost Primorske 2018, smo izžrebali pet nagrajencev. Praktične nagrade prejmejo Lidija Godina iz Kopra, Marija Sočan iz Izole, Danko Fortunat iz Nove Gorice, Bernarda Trinka iz Bovca in Lucija Blatnik iz Ribnice.

Sprejemanje “drugačnih” v družbi je nujno

“Resnično nisem pričakovala te nagrade, tako da šele prihajam k sebi in mislim, da se bom šele jutri zjutraj zares zavedala tega,” je po prireditvi priznala Patricija Lovišček iz koprskega Zavoda Modri december. Zavod že vrsto let širšo javnost ozavešča o avtizmu in aspergerjevem sindromu ter opozarja, da so med nami otroci in odrasli s to motnjo in je sprejemanje “drugačnih” v družbi nujno.

“To zmago razumem kot priznanje za dosedanje delo, predvsem pa je namenjena vsem nam, ki delujemo na tem področju. Ni nas veliko, v večini smo nevladniki. Priznanje odpira dodatna vrata v srca vseh nas, ki si želimo, da bi bilo to področje nekoliko bolj urejeno z enim samim ciljem - da bi osebe z avtizmom zaživele bolj polno življenje. Ker osebe z avtizmom so praviloma odrinjene na rob. Ne znamo sobivati z njimi, smo polni strahov, bojimo se stika z njimi, še posebej, ker je njihovo vedenje posebno,” je povedala.

Patricija Lovišček

osebnost Primorske 2018

“Priznanje odpira vrata v srca vseh nas, ki si želimo, da bi bilo to področje bolj urejeno s ciljem, da bi osebe z avtizmom zaživele bolj polno življenje.”

“Strokovni delavci, ki delujejo v predšolskih, šolskih, srednješolskih in drugih izobraževalnih organizacijah, se v času svojega študija o avtizmu sploh niso učili, a tudi če so se, je bilo zagotovo premalo, da bi lahko v današnjem času in tempu pri svojem delu dobro upravljali z osebami z avtizmom. Želim si, da bi bil vsak strokovni delavec opolnomočen z dodatnim strokovnim znanjem in izkušnjami, da bi lahko otroka z avtizmom imel v svojem razredu,” je pojasnila.

Zavod Modri december, član krovne Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije, se pretežno ukvarja z usposabljanjem, izobraževanjem strokovne in laične javnosti. Vendar se zatika pri financiranju, ugotavlja Patricija Lovišček, saj so izobraževanja povečini plačljiva, z izjemo tistih, za katera je zavod denar prejel preko nekega razpisa. “Poleg tega bi bilo dobro, da bi znanje o avtizmu sodilo v osnovno znanje strokovnih delavcev, ne le v dodatno.”

Druženje premaguje strah

Mnoge ljudi je strah oseb z avtizmom. “Ta strah je mogoče premagati le z druženjem. Le z druženjem z osebami z avtizmom lahko ugotovimo, kakšne so, kaj jih zanima, motivira, moti, ovira v življenju. Le z druženjem z njimi lahko ugotovimo, zakaj je njihovo vedenje posebno. Avtizem je namreč nevrološka motnja, ki se kaže kot posebnost v vedenju. Dobro je vedeti, zakaj je to vedenje posebno in kako je videti. A ker se ne družimo z osebami z avtizmom, imamo slike oziroma zgodbe, ki so velikokrat nerealne. Obremenjeni smo s strahovi, kaj če se bo nekaj zgodilo, če mi bo kaj naredil. Raje se obrnemo od njih in umaknemo. Tudi zanje rečemo, da potrebujejo več socializacije, toda imeti morajo okolje, v katerem se bodo socializirali.”

“Drži, da osebe z avtizmom živijo v svojem svetu. Nekatere so ves čas v svojem svetu, nekatere le kratek čas, nekatere gredo nekajkrat na dan v svoj svet. Ne drži pa, da niso socialni, da si ne želijo družbe in stikov, še posebej ko govorimo o osebah z aspergerjevim sindromom,” je opozorila.

“Vsaka družina zase ve, s kom in na kakšen način se druži, koliko je otrok pripravljen biti v družbi … V vrtcu, šoli pa si želim, da otroci z avtizmom ne bi bili izločani. Velikokrat se zgodi, da je otrok z avtizmom zaradi posebnega vedenja izključen iz razreda, skupine in se z njim dela individualno. Želim si, da bi več časa preživel v matičnem okolju, ker se bo le tam naučil primernega vedenja. Pomembno je, da zna učitelj, vzgojitelj ali kdorkoli drugi otroka z avtizmom naučiti primernega vedenja.”

Tudi veliko staršem je prenaporno biti z avtističnim otrokom v družbi. “Mlajši otrok z avtizmom je zelo naporen. Najprej se mora družina naučiti živeti z njim. Če je pretežko, se družina zapre, ostane doma. Ali pa se starši dogodkov, praznovanj udeležujejo brez otroka in ga dajo v varstvo. Prisotni so sram, strah, stigme. To so težke zgodbe, ki jih nekateri nosijo lažje, drugi težje, nekateri jih pa sploh ne zmorejo.”

Družini, v katero se rodi otrok z avtizmom, zato svetuje, naj čim prej poišče pomoč. “Smiselno je, da otrok čim prej dobi diagnozo, saj ga bo vodila k pomoči. Če otrok z avtizmom nima ustrezne pomoči in vodenja, razvije vzorce, ki mu niso v korist. Kasneje jih mora opuščati in se učiti novih, torej gre povsem po nepotrebnem za dvojno delo in obremenjevanje otroka. Avtizem je doživljenjsko stanje, človek se z njim rodi in z njim umre. Kako bo z avtizmom živel, je zelo odvisno od tega, v kakšnem okolju bo odraščal, kdo ga bo vodil skozi življenje. Otroka z avtizmom bogati to, da je izjemno učljiv. Vendar mora biti ob njem nekdo, ki ga zna učiti živeti z avtizmom. Prej ko bo tega naučen, laže mu bo v življenju. Kasneje ko bo tega naučen, bolj bo 'čuden' za okolico in izločen,” sklene Patricija Lovišček.

Zlato jabolko v pravih rokah

Sklepna prireditev Osebnost Primorske 2018, ki je letos potekala v koprski dvorani sv. Frančiška, je povezala Primorce z vseh koncev, z obeh strani meje. V prvi vrsti nominirance za laskavi naziv, ki dobro vedo, koliko truda in odrekanj je potrebnih za to, da človek stopi iz povprečja in naredi nekaj več - ne samo zase, ampak predvsem za sočloveka. Ni čudno, da so kandidati za osebnost Primorske 2018 cenili delo ostalih izbrancev in navijali zanje. Brez zavidanja so se veselili z zmagovalko in ocenili, da je zlato jabolko končalo v pravih rokah.

“Akcijo sem spremljal celo leto, od januarja do decembra, tudi glasoval sem. Zlato jabolko je prišlo v prave roke. To je spodbuda za to, kar počne Patricija Lovišček. Njeno delo ni preprosto, človek mora imeti veliko srce, veliko sočutja za sočloveka. Potrebujemo še več takšnih ljudi,” je dejal Ličer.

Matevž Straus je zelo zadovoljen z izborom: “Osebnost Primorske 2018 je oseba, ki si to res zasluži. Upal sem, da to ne bi bil jaz, ker so drugi kandidati res veliko naredili na svojem področju. Verjamem, da bomo vsi še naprej dobro delali. Delamo, ker nas žene nekaj, kar imamo v sebi, ne zaradi nagrad. Nagrade pa so potrditev, da delamo v pravi smeri.”

Marko Zevnik ugotavlja, da “je za nevladno organizacijo težko narediti korak naprej in Loviščkova ga je z Modrim decembrom naredila. Že nominacija je priznanje za naše delo. Trenutno nas je 130 prostovoljnih voznikov in vedno smo veseli novih moči. Tudi na Primorskem bomo zagotovo odprli še kakšno enoto zavoda Sopotniki, ki nudi brezplačne prevoze starejšim”.

Tudi Igor Crnić je “izjemno zadovoljen z izborom zmagovalke, zmaga je zaslužena, njeno delo je prepotrebno in podpreti velja takšne projekte. Vsi nominiranci imamo svoje zgodbe in takšen dogodek, kot je izbor Osebnost Primorske, nam pomaga, da smo bolj prepoznavni, da dobimo nekaj več podpore in laže naredimo več”.

Alenka Artnik je priznala, da je navijala za Patricijo Lovišček. “Je srčna oseba, navijala sem zanjo, upala in želela sem, da zmaga. Zame je čast že to, da sem bila nominirana in da sem danes tu. Julija, ko sem postala mesečna osebnost, nisem mogla verjeti, da Primorska sploh ve, kaj počnem. Že to je bilo zame veliko darilo, ogromno mi pomeni. Veliko sem v tujini in včasih se počutim osamljeno. Toda zdaj vem, da so Primorci z mano in me podpirajo. Imam jih v srcu.”

Marija Besednjak je prav tako navijala za zmagovalko. “Njeno delo je izredno težko in res potrebno, ona pa se mu popolnoma predaja. Hvaležna sem akciji, da je pritegnila veliko pozornosti tudi na nas in naše delo, na sporočilo, ki ga ponujamo v razmislek. In sicer, da je v sedanjem svetu, kjer so na vsakem koraku krivice, izbira izdelkov, za katerimi sta pravično delovanje in plačilo, način, da človek pristavi svoj kamenček na poti k pravičnosti. S tem jemljemo teren tistim, ki rastejo in se razvijajo na račun izkoriščanja.”


Najbolj brano