Drago Matić: V Trstu samo pohvale

V pristanišču Trst bodo letos odprli nov terminal, tako imenovano logistično platformo. Investitor, najpomembnejša tržaška špediterska skupina Parisi, je za vodenje terminala oziroma direktorja podjetja PLT - Piattaforma Logistica Trieste (Logistična platforma Trst) postavil prejšnjega predsednika uprave Luke Koper Draga Matića.

Drago Matić Foto: Zdravko Primožič/FPA
Drago Matić Foto: Zdravko Primožič/FPA

TRST > O Luki Koper Drago Matić ne želi govoriti: “Profesionalno pot v Luki sem zaključil decembra 2017.”

> Kdo vas je povabil k vodenju novega terminala v Trstu?

“Francesco Parisi v dogovoru z vsemi družbeniki podjetja Piattaforma Logistica Trieste.”

Drago Matić

direktor družbe Piattaforma Logistica Trieste

“Še vedno velja, da se bo kolač znotraj severnojadranskega bazena delil glede na to, kdo ima zmogljivosti in je bolj uspešen.”

> Ste “otrok” Luke Koper, ste imeli kakšne pomisleke pred odhodom k njenemu tekmecu?

“Profesionalno kariero v Luki Koper sem zaključil decembra leta 2017 in od takrat sem poslovno neodvisen. Vmes sem postavil na noge pomorsko agencijo Neptune International Shipping za tajvanskega ladjarja Yang Ming. Ravno ko je poslovanje tam steklo, je prišla ponudba iz Trsta. Odločil sem se, da jo sprejmem in se vrnem v pristaniški in terminalski posel.”

> Nadzorniki Luke pri odpoklicu z mesta predsednika uprave niso uveljavljali konkurenčne klavzule, ki ste jo imeli v pogodbi. Kaj vam to pove?

“Ne bi se spuščal v zgodovino. Takrat sem svojo pot v Luki zaključil. Vemo, kako se je vse dogajalo, in v to se ne spuščam več.”

> Kakšna je vaša vloga v podjetju PLT zdaj, ko terminal nastaja?

“Približno 75 odstotkov gradbenih del je končanih, tako da v tem trenutku še sodelujem z gradbeniki in pripravljam bodočo ureditev terminala, vključno z nabavo vse opreme. Sledil bo komercialni del.”

> To bo ob sedmem pomolu drugi največji terminal v tržaškem pristanišču.

“Na tem območju že zdaj deluje terminal za generalne tovore na 14 hektarjih, ob njem pa nastaja nova logistična platforma - se pravi, nov terminal na 12 hektarjih. Lastnika obeh sta ista, družbi Parisi in Icop, tako da se bo terminal za generalne tovore pripojil novi logistični platformi in bo nastal skupni terminal v velikosti 26 hektarjev. Pripravljam tudi ukrepe za operativno združitev terminalov. Obstoječi terminal za generalne tovore ima 350 metrov operativne obale, nova logistična platforma pa ima 480 metrov, globina morja je 14 metrov.”

> Za kako veliko naložbo gre?

“Celotna investicija z vso opremo in železniškimi tiri znaša 142 milijonov evrov; od tega 100 milijonov obsega vlaganje države oziroma pristaniške uprave, 42 milijonov pa prispevajo družbeniki.”

> Kdaj boste privezali prve ladje?

“V drugi polovici leta se bodo končala gradbena dela na logistični platformi. A na generalnih tovorih bo že ta mesec otvoritev nove investicije, to je nova ro-ro rampa.”

> Katerim tovorom bo namenjen terminal?

“Predvideni so kontejnerji, ro-ro promet, projektni tovori in generalni tovori.”

> Tudi za avtomobile?

“Primarno je za ro-ro, a če se pokaže potreba, to omogoča tudi pretovor avtomobilov. Ti so sicer specifičen tovor, ki zahteva veliko prostora.”

> Koliko kontejnerjev bo lahko sprejel novi terminal?

“Samo na novi logistični platformi bo za 300.000 TEU kontejnerjev zmogljivosti, če prištejemo tudi kontejnerje, ki pridejo z ro-ro kontejnerskim prometom (na prikolicah tovornjakov, op. a.). A združeni terminal bo zasnovan tako, da bomo tudi generalne tovore lahko prilagajali in tako povečali delež kontejnerjev in ro-ro.”

Gradijo tudi nove tire znotraj pristanišča

> Logistična platforma velja za začetek bodočega osmega pomola v tržaškem pristanišču. Za koliko jo je mogoče v prihodnosti še povečati?

“Prva faza je logistična platforma, druga združitev terminala za generalne tovore in logistične platforme, tretja faza pa je podaljšanje platforme v osmi pomol. Tam so po prostorskem načrtu ogromne možnosti za povečanje. Za odpremo tovora po tirih pa je v načrtu tudi nova ranžirna postaja.”

> Za vstop v PLT se zanimajo tuji vlagatelji, omenja se kitajski China Merchants.

“Ravno zaradi načrtovanega osmega pomola je zanimanje tujih partnerjev za vstop v to zgodbo logično, saj gledajo v prihodnost, že naprej od logistične platforme. Je pa interesentov več, niso samo Kitajci. Pomembno je, da to niso finančne družbe ampak industrijski partnerji, ki prinesejo tovor in bi pripomogli k nadaljnjemu razvoju.”

> V Trstu beležijo 20-odstotno rast pretovora kontejnerjev. S takšno rastjo in z novim terminalom bo lahko Trst kmalu prehitel Koper po številu pretovorjenih kontejnerjev.

“Poleg tega so tudi na sedmem pomolu, ki mu že sedanje zmogljivosti in globina omogočata nadaljnjo rast, pred investicijo v dodatno podaljšanje pomola. Tako da je treba upoštevati, da bodo tudi tam dodatne zmogljivosti.”

> Je torej zaskrbljenost, ki jo ob prihajajočem novem tržaškem terminalu izrazilo sedanje vodstvo Luke Koper, upravičeno?

“Poglavitni interes je, da se zmogljivosti v severnem Jadranu povečajo. Prav je, da pristanišča vlagajo v to, da povečajo konkurenčnost v primerjavi s severnoevropskimi lukami. Od tu naprej pa še vedno velja, da se bo kolač znotraj severnojadranskega bazena delil glede na to, kdo ima zmogljivosti in je bolj uspešen.”

> Kaj je največja konkurenčna prednost Trsta v primerjavi s Koprom? So to železniški tiri?

“Pristanišče Trst že zadnjih nekaj let raste - tako pretovor kot železniški promet. Resno so se lotili tudi povezovanja terminalov, da zagotovijo dostop in pretočnost znotraj samega pristanišča, denimo usposobitev železniškega predora pod mestom. Dejstvo pa je tudi, da železniška infrastruktura, ki povezuje luko Trst z zaledjem, ni tako zasedena kot v Sloveniji. Pontebska proga proti Avstriji ima še ogromno prostih zmogljivosti. To omogoča nadaljnji razvoj z obstoječo infrastrukturo. Dodatna prednost, ki ni zanemarljiva, pa je tudi v tem, da imajo rešitev za odlaganje izkopanega materiala, kar olajša gradnjo novih zmogljivosti.”

> Kakšno rešitev? Zakaj nimajo problemov, kot jih ima Koper s svojimi kasetami za odlaganje mulja?

“V vseh pristaniščih severnega Jadrana je to problem. V Trstu pa je zdaj logistična platforma, ki stoji na jeklenih pilotih, zabitih v morsko dno, zgrajena tako, da je voda pod njo ujeta v nepredušen bazen. V prihodnje bodo ves izkopani material od novogradenj lahko odlagali v ta bazen in hkrati izčrpali potrebno količino vode. Prostora je za 500.000 kubičnih metrov materiala. To je pomemben segment, ki ne bo zaviral nadaljnjega razvoja.”

Pozitivna energija v tržaškem pristanišču

> Je k prodoru Trsta v zadnjih letih pripomoglo tudi opazno sozvočje pristaniške uprave z načrti zadnjih italijanskih vlad in to, da lokalna skupnost zelo podpira pristanišče?

“Že ko sem vodil Luko Koper, sem to sozvočje zaznal, in večkrat povedal, da se je razmišljanje v Trstu spremenilo. In zdaj to tudi vidim. V sodelovanju s pristaniško upravo, ki ima jasne in konkretne cilje, so rezultati vidni tudi na terenu: investicije se dogajajo, promet raste. Pristaniška uprava daje tisto pozitivno energijo, ki omogoča pristanišču, da raste in se razvija.”

> Je takšna energija tisto, kar manjka Luki Koper?

“Ne vem, če bi sploh še omenjal Luko Koper. Vedno sem brez dlake na jeziku povedal, kaj manjka in kje so problemi, zdaj ne želim več tega. A vse, na kar sem opozarjal in napovedal že pred tremi leti, se zdaj dejansko uresničuje.”

Avstrija gradi železniške proge, to gledajo v Trstu

> Še pred 17 leti, ko je šla Luka upravljat sedmi pomol, so bili v Trstu sovražno nastrojeni do tega. Vas pa so sprejeli z odprtimi rokami.

“Res so me sprejeli s samimi pohvalami. Prav neverjetno. Delo mi je velik izziv in zadovoljstvo, ker se stvari dejansko dogajajo. In ko bo to končano, še ni konec, saj so že novi načrti. Delamo in stvari se uresničujejo, niso samo na papirju, ampak tudi na terenu. Kjer je bil še pred nekaj leti zapuščen del pristanišča in morje, je zdaj skoraj v celoti zgrajena platforma.”

> Nekateri pravijo, da je bila dodatna spodbuda v Trstu za čimprejšnje dokončanje logistične platforme tudi v koprskih težavah z železnico in naložbami, ter da pridobijo dodatno konkurenčno prednost, če pohitijo.

“Denar za logistično platformo v Trstu je zagotovljen tudi brez dodatnih partnerjev. Ti niso pogoj, a jih vstop zanima, ker vidijo možnost svojega razvoja. Nekaj drugega je pomembno: gradijo se železniške proge v Avstriji, koralpski predor, ki bo skrajšal pot, bo končan leta 2022, gradi se predor Semmering. V tem kontekstu je treba gledati in pravočasno zagotoviti kapacitete. In na to v Trstu gledajo, kje drugje pa mogoče ne.”


Najbolj brano