Višje plače, več denarja - tega pa ni

Predlansko zvišanje plač zdravnikom in lani medicinskim sestram je povečalo stroške dela tudi v zdravstvenih domovih. Vlada in blagajna ZZZS jim zanju nista zagotovila dodatnega denarja, zato so oktobra lani vložili tožbo zoper državo. Zdravstveno ministrstvo meni, da je ta neutemeljena in se sklicuje na zvišanje cen zdravstvenih storitev v blagajni ZZZS.

 Ob odobritvi višjih plač zdravnikom in medicinskim sestram 
država za to v zdravstveni blagajni ni zagotovila dodatnega 
denarja, zato so  zdravstveni domovi vložili tožbo.
Ob odobritvi višjih plač zdravnikom in medicinskim sestram država za to v zdravstveni blagajni ni zagotovila dodatnega denarja, zato so zdravstveni domovi vložili tožbo.  

LJUBLJANA > Že leta 2017 je vlada zvišala plače zdravnikom in javnim uslužbencem v 26. plačnem razredu ter nižje, kar za za zdravstvene domove (ZD) skupno znaša 3,4 milijona evrov dodatnega denarja. Lanski decembrski dvig plač medicinskim sestram je stroške dela v ZD še dodatno povečal.

Vlada na slepo zvišala plače

Že za prvo zvišanje plač vlada in tedanja zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc nista zagotovili dodatnega denarja, skupna vsota za ZD znaša 3,4 milijona evrov. Država bi morala poskrbeti, da bi se v zdravstveno blagajno Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) - plačnika zdravstvenih storitev - nateklo toliko dodatnega denarja, da bi ZD pokrili te dodatne stroške, zajete v ceni zdravstvenih storitev.

41 zdravstvenih domov toži državo, 4

zdravstveni domovi so s Primorske.

Ministrstvo in ZZZS pa sta cene zdravstvenih storitev zvišala šele v drugi polovici lanskega leta. Tako se je že v drugi polovici leta 2017 v ZD pojavil primanjkljaj, ki skupaj znaša 3,4 milijona evrov. V znesek ni zajeto lansko zvišanje plač medicinskim sestram.

Država zanemarja svoje obveznosti

Da bi izterjali dolg države za leto 2017, so se nekateri ZD povezali in lanskega oktobra vložili tožbo zoper državo. Sodeluje 41 ZD, več kot polovica vseh. Med njimi so tudi nekateri primorski: ajdovski, novogoriški, postojnski in ZDZV Nova Gorica (za področje zobozdravstva).

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, pod njegovim okriljem sodelujejo tudi ZD, po besedah njegovega novega direktorja Marjana Pintarja v tem postopku ne sodeluje: “Za to nima pravnih podlag. Zato smo članom nudili le strokovno podporo pri pripravi vlog.” Navaja, da se tožba nanaša na dvig plačnih razredov leta 2017, dogovorjen med vlado in sindikati, za kar pa vlada ni zagotovila denarja plačniku zdravstvenih storitev. “V tem času so se zdravstveni zavodi že soočali z velikimi finančnimi težavami, posledicami varčevalnih ukrepov obdobja 2009 do 2014. Podlaga za tožbo je člen zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki navaja, da se morajo vse zakonske spremembe avtomatično vključiti v ceno zdravstvene storitve. To se leta 2017 ni zgodilo, saj ZZZS za to ni imel denarja. Ker so bili zdravstveni zavodi v letu 2017 primorani prevzeti breme izplačila višjih plač menimo, da je njihov zahtevek pravno in vsebinsko utemeljen.”

Pintar opozarja, da je bilo zdravstvo v času gospodarske krize soočeno z večkratnim znižanjem obsega denarja, zato je bilo obsojeno le na ohranjanje preživetja. Posledici sta zdaj izjemno iztrošena oprema in zaostajanje v razvoju. Oboje obvladuje le še z izjemnim prizadevanjem v zdravstvu zaposlenih. “Za zagotavljanje potrebnih sredstev za povišanje plač v letu 2019 smo z ministrstva za zdravje sicer prejeli zagotovila, da bodo ta sredstva zagotovljena v finančnem načrtu ZZZS. Opozarjamo pa, da to nikakor ne zadostuje za pokritje primanjkljaja v preteklih obdobjih. Brez dodatnega denarja za nujno potrebno opremo in razvojni preboj ne bo mogoče nadoknaditi zaostanka in zadovoljevati pričakovanj državljanov,” svari direktor.

Do konca lanskega leta je združenje vodil Metod Mezek, ki med drugim pravi: “Obe zvišanji plač sta bili odločitev države, ta bi morala zanju zagotoviti tudi denar, k čemur jo obvezuje zakonodaja, ki določa, da so stroški dela zajeti v ceno zdravstvenih storitev.” Opozarja, da se v blagajno ZZZS steka premalo denarja za vse, kar naš zdravstveni sistem nudi zavarovancem. “Slovenija ima dobro raven zdravstvenega varstva, smo pa tudi v vrhu evropskih držav po deležu starejših, ki še rase. Zato je toliko več bolezni in potreb po zdravljenju, kar mora upoštevati sistem financiranja zdravstva.”

Ministrstvo: tožba je neutemeljena

Zdravstveno ministrstvo se je pisno odzvalo na tožbo ZD in jo označilo za neutemeljeno. V odzivu je zapisalo: “Čeprav tožbe še nismo prejeli, na ministrstvu za zdravje ocenjujemo, da je neutemeljena in zato nepotrebna. Na ministrstvu smo se s predstavniki zdravstvenih domov večkrat sestali in jim pojasnili finančne zmožnosti ZZZS. V letu 2018 se je cena zdravstvenih storitev povečala za pet odstotkov; dvig je trajen. V splošnem dogovoru 2019 bo izvedeno dodatno povišanje cen zdravstvenih storitev v skupni vrednosti 88 milijonov evrov.”


Najbolj brano