Mladinke v članskih dresih

Pregled primorskih ženskih absolutnih atletskih rezultatov v minulem letu kaže na ohranjanje velike generacijske vrzeli v klubih, kjer breme nosijo mladinke. Mnoga dekleta z resno atletiko odnehajo še pred koncem srednje šole.

V slovenskem članskem pokalu je bil tudi lani med Primorkami z desetim mestom najboljši Atletski klub Gorica, ki pa je v primerjavi s sezono prej izgubil štiri mesta. V članskem pokalu je med primorskimi klubi lani sodeloval le še Kobarid in zasedel 20. mesto. Ženska atletika doživlja še precej hujši osip kot moška, ko posameznice stopijo iz mladinske v člansko konkurenco. Dekleta z resno atletiko pogosto prenehajo še pred koncem srednje šole. Zato do selitve v Ljubljano in združevanja študija s kariero v katerem od tamkajšnjih klubov ne prihaja več tako pogosto kot v minulih letih.

Primorska ženska atletika še vedno izgublja stik s slovenskim vrhom v svojih nekdanjih paradnih disciplinah - v teku na 400 metrov z ovirami, skoku v višino, skoku s palico, skoku v daljino, troskoku in metu krogle ter diska. Časi, ko je bil AK Gorica državni ekipni prvak in evropski klubski prvak B skupine, so 15 let za nami. Zlata generacija, ki sicer ni imela atletskih osebnih prejemkov, a so ji bile vsaj zagotovljene profesionalne razmere za delo, se je upokojila. V skromnejših naslednjih letih so se naslednji rodovi (pre) hitro poslavljali.

Dva nova rekorda

Lanska sezona je bila na področju državnih rekordov enako uspešna od predlanske, ko sta padla dva rekorda. V letu 2018 smo postali bogatejši za dva mejnika: Anita Horvat je 400 metrov pretekla v času 51,22, članica ljubljanskega AD Mass Maruša Mišmaš pa je na 3000 metrov z zaprekami postavila čas 9:28,61. Nekatere discipline so v globoki krizi. Rekord Nataše Erjavec (krogla), dosežen v Novi Gorici (18,10), praznuje 25. rojstni dan. Enako star je dosežek Britte Bilač v skoku v višino (200 centimetrov), zanesljivo pa bo najmanj tako dolgo zdržal v letu 1996 dosežen čas Brigite Bukovec v teku na 100 metrov z ovirami (12,59).

Premoč klubov iz Ljubljane, Celja in Velenja, ki atletinjam zagotavljajo vsaj dovolj denarja za najem dvoran in zimske priprave, se veča. AK Gorica na zmore več niti stroškov za organizacijo državnih otroških dvoranskih tekem. Zadnja je bila predlani, članske tekme z državnim zimskim prvenstvom v ŠC Hit vred pa so le še spomin na prejšnje desetletje.

V ostalih primorskih središčih - v Kopru, Postojni, Vipavski dolini in Posočju - zaradi še skromnejših razmer nastaja velik osip že ob prehodu v kadetske vrste, v Novi Gorici pa po dobri atletski šoli mladinski rezultati na visoki državni ravni zastanejo na prehodu iz mladinskega v člansko obdobje. Brez športne štipendije in stalne strokovne ter organizacijske podpore kluba dekleta odnehajo z resno atletiko še prej kot fantje.

V Novi Gorici so lansko sezono tekmovali le s tremi članicami - s Tino Slejko, Aleksandro Fortin (ti dve sta prispevali tudi edini primorski uvrstitvi med tri na lestvicah izidov sezone 2018) in Andrejo Miklavčič. Preostale vrzeli so zasedle mladinke in kadetinje. Med temi veliko obeta skakalka s palico Mihaela Makarovič.

Profesionalna ženska atletika je na Primorskem izginila. Njena zadnja predstavnica, Koprčanka pri ljubljanskem AD Mass, Snežana Vukmirović, se je pri 37 letih ob ponavljajočih se zdravstvenih težavah športno upokojila. Temu primerno se rezultati Primork vse bolj oddaljujejo od norm za nastope v dresu članske reprezentance. Predlani je po 16 letih padel še zadnji državni rekord primorske tekmovalke, ki ga je v teku na 400 metrov z ovirami držala pred 13 leti športno upokojena članica AK Gorica Meta Mačus.

---