Korak bliže ukinitvi Počka?
Komentarji
10. 01. 2019, 05.50
, posodobljeno: 22. 02. 2019, 19.47
Obrambni minister in postojnski župan sta se včeraj srečala prvič po 22. decembru, ki je bil nekakšen dan D za usodo osrednjega vadišča Slovenske vojske. Šlo je torej za prvi sestanek v novih okoliščinah, ko državni prostorski načrt za vadišče ni več veljaven, novega pa ministrstvo nima. In vprašanje, ali ga bo v ponovljenem postopku sploh lahko dobilo, saj bi moralo dokazati, da vojaška dejavnost na Počku, od kjer se vode stekajo večinoma proti vodnemu zajetju Malni, ne predstavlja tveganja za onesnaženje virov pitne vode.
Na ministrstvu za okolje in prostor, ki vodi postopek, so že povedali, da niso naklonjeni rešitvi, da bi Poček, tako kot doslej, obravnavali kot izjemo. Na ministrstvu za obrambo so torej v nezavidljivem položaju, ko območje vadišča z nobenim prostorskim aktom ni opredeljeno kot obrambno. In tega se, kot je razbrati med vrsticami, zavedajo.
Tudi iz ministrovih besed je bilo včeraj razumeti, da problematike ne želijo več reševati na nož, mimo volje ljudi.
Ključna posledica je ustavitev vseh načrtovanih naložb v posodobitev in nadgradnjo vadišča. Ker ni dokazano, da vadišče ne onesnažuje virov pitne vode, pa je sporno tudi izvajanje samih vojaških vaj oziroma tistih, ki obremenjujejo okolje. Odločba o gradbenem in uporabnem dovoljenju, izdana “za nazaj”, na katero se sklicuje ministrstvo, pa je v tem kontekstu trhla podlaga in tudi njihovega jasnega odgovora, katere vaje lahko izvajajo na podlagi omenjenih dovoljenj, ni.
Postojnski župan - kot predstavnik občanov, za katere ne gre pozabiti, da so svojo voljo glede z vadiščem izrekli že na posvetovalnem referendumu davnega leta 2000, - se je včeraj tako z obrambnim ministrom prvič znašel za skupno mizo kot približno enakovreden pogajalec. Argument zdravega življenjskega okolja in ustavno zajamčene pravice do pitne vode kot eden ključnih, je namreč na strani občine. In tudi iz ministrovih besed je bilo včeraj razumeti, da položaj ne bo mogel več ostati takšen, kot je bil doslej, in da problematike ne želijo več reševati na nož mimo volje ljudi in ne glede na vpliv na okolje.
Glede na sporočilo sestanka je tako pričakovati ali poskus nekakšne kompromisne rešitve, po kateri bi Postojna morda več iztržila, ali dogovor o prehodnem obdobju do umika vojske s Počka. Bodo svetniki z odločitvijo upravičili zaupanje volilcev?