Več posledic pokanja

Nad prazničnim pokanjem mnogi niso navdušeni, saj pokanje vznemirja tako ljudi kot živali. Zato so si mnogi oddahnili z vnovično uradno prepovedjo uporabe pirotehnike. Posledice bodo, žal, nekateri ljudje in živali še dolgo občutili.

 Foto: STA
Foto: STA

Veliko si nas je torej po praznikih oddahnilo, saj že od 1. januarja dalje ni več dovoljena uporaba pirotehničnih izdelkov prve kategorije, katerih glavni učinek je pok.

Za prekršek je predpisana globa, ki znaša od 400 do 1200 evrov, prav tako sledi tudi odvzem pirotehničnih izdelkov. Na to so nas nedavno v uradnih obvestilih spomnili tudi policisti, ki hkrati pozivajo, da je to prepoved treba spoštovati. Žal se še več dni po novoletnih praznikih tu in tam pojavljajo pokanja petard, kar še dodatno vznemirja zlasti ostarele, kronične bolnike, trpijo pa tudi hišni ljubljenčki in nasploh vse živali.

V Sloveniji je bila uporaba določenih pirotehničnih izdelkov prve kategorije sicer dovoljena od 26. decembra do 1. januarja. Prodaja, posest in uporaba izdelkov druge in tretje kategorije, katerih glavni učinek je pok, pa je nasploh ves čas prepovedana. Ob tem policisti in zdravstveni delavci opozarjajo zlasti na nevarnost uporabe pirotehnike, kadar je ta narejena doma.

Objestnost nikoli ne počiva

Po uradnih podatkih je na območju slovenske Istre zaradi uporabe pirotehničnih izdelkov v kar desetih primerih prišlo celo do poškodovanja zabojnikov za smeti in tudi škode na objektih.

V Kopru so na Markovcu v noči pred prazniki neznani storilci v več smetnjakov odvrgli močnejša pirotehnična sredstva, kar je povzročilo manjše razdejanje. Na Bonifiki so neznani storilci poškodovali javne sanitarije, zato bo javno stranišče do nadaljnjega zaprto. Predvidevajo, da so pisoarje in ostali inventar poškodovali s petardami. V navedenih primerih ni podatka o višini škode in posledicah teh dejanj.

Tudi ponekod drugod po državi so se soočali s posledicami dejanj, v katerih je imela ključno vlogo pirotehnika. Kranjski policisti so med drugim obravnavali prometno nesrečo, v kateri je osebni avtomobil povozil psa, ki je domnevno s skokom čez ograjo pobegnil z dvorišča zaradi pokanja petard. Pes je po trčenju z osebnim avtomobilom poginil.

Ekipe nujne medicinske pomoči v univerzitetnih kliničnih centrih v Ljubljani in Mariboru in v drugih zdravstvenih ustanovah po Sloveniji so na najdaljšo noč v letu nudile pomoč veliko ljudem zaradi poškodb s pirotehničnimi sredstvi.

Podatka o tem, koliko lastnikov živali je v tem času iskalo pomoč za svoje ljubljenčke v veterinarskih ustanovah, žal ni. A po vsej verjetnosti jih ni bilo malo.

Krepitev zavesti o škodljivosti

Se je pa med tokratnimi praznovanji začela krepiti zavest o škodljivosti učinkov pirotehnike na zdravje ljudi in živali in o negativnih vplivih na okolje. Pomembno je, da se tega zaveda vse več ljudi.

Tako so se v nekaterih mestih odpovedali tradicionalnim ognjemetom na trgih in drugih javnih površinah. V teh primerih je že prevladala humana in ekološka miselnost, podkrepljena s stališči društev ljubiteljev živali. Gre za dober način razreševanja pomembnega konflikta, ki krepi sodelovanje, ozavešča in opozarja s pretirano potrošniško miselnostjo obremenjene, zabave željne prebivalce.

Počasi, a vztrajno se krepi zavedanje, ki je v prid vsem, hkrati tudi živalim v našem ožjem in širšem okolju. Da takšne odločitve koristijo živim bitjem in naravi, potrjujejo mnoge strokovne analize. Ne kaže zanemariti niti strokovnih ugotovitev o nevarnih posledicah pokanja, ki dokazano slabšajo zdravje in so lahko dolgotrajne.


Najbolj brano