Včasih ni treba izbrati
Knjižna polica
04. 01. 2019, 13.37
, posodobljeno: 12. 07. 2019, 11.47
Avtorska slikanica Kako mi je ime? je zanimivo čtivo za otroke in starše, saj odpira vprašanja, na katera več ljudi išče odgovor, a si jih marsikdo ne upa niti zastaviti.
Alenka Spacal: Kako ti je ime?, $@ Bajalka, zavod za založništvo in
umetnost pripovedovanja, Maribor, 32 strani, cena 20 evrov
Pravljičarka in ilustratorka Alenka Spacal pripoveduje zgodbo o polžu, ki pride na svet tako kot vsi brez imena. A ker ob njem ni staršev, ki bi mu ga izbrali, se mora zanj odločiti sam, kar pa ni tako preprosto. Sam namreč ne ve, ali je polžje dekle ali polžji fant.
Tako se začne njegovo popotovanje, na katerem srečuje različne živali, ki mu prijazno svetujejo in pomagajo razmišljati o najustreznejšem imenu zanj. Težava se pojavi že pri prvi črki bodočega imena: vse mravljice, ki jih prve spozna, imajo imena, ki se začnejo s črko M, kobilica se imenuje Katica, rjavi hrošč pa Lešnikar, ker se je rodil iz lešnika in živi na leski. S polžem tako mladi bralci spoznavajo abecedo in posamezne črke, ki so različne in ne pristajajo vsakemu. Tudi gosenica, ki jo sreča na svoji poti, še nima imena, ker se bo še spremenila v metulja in šele takrat spoznala, ali bo metulj veliki spreminjevalček ali bo velika spreminjevalčica.
Kakor polž leze od ene živali do druge, bralec spoznava različne črke, ki so med drugim tudi ilustrirane, ob srečanju z močeradom ugotovi, da nekateri črko R težko izgovorijo in da imajo imena najrazličnejše izvore: nekatere živali so poimenovane po svojih prednikih, spet drugi, kakor smrdokavra, pa po kaki lastnosti.
“Vse bolj se mi zdi, da nisem ne fant in ne dekle,” razmišlja polž po vseh teh srečanjih. Želva Žana, ki je zelo modra in ima knjigo o imenih, pa mu pojasni, da je pravzaprav kakor deževnik dvospolnik ali hermafrodit. A polž si želi preprostejšega imena in skupaj z ostalimi živalmi sproži pravo možgansko nevihto, da bi našli najprimernejšega. Herman - premožato. Hermina - preženstveno. Na koncu deževnik Vanja ugotovi, da bi polževo ime moralo biti nekje vmes. Odločitev - polž bo Herman Hermina - Hermi.
“Malo polžje bitjece je bilo presrečno, ker je dobilo ime, in veselo, da se ni bilo treba odločiti, ali naj bo fant ali dekle,” beremo. V sklepni misli je tako avtorica, ki je knjigo imenitno ilustrirala, strnila bistveno poslanico in upanje, da bi si tudi ljudje, ki tako čutijo, lahko izbrali neizbiro. In okolico, ki bi to znala sprejeti.