Umrl je izraelski pisatelj Amos Oz

Danes je po kratkem boju z rakom umrl 79-letni izraelski pisatelj Amoz Oz, je sporočila njegova hči, zgodovinarka Fania Oz-Salzberger. Eden največjih svetovnih mojstrov pripovedi, čigar ime se je vrsto let pojavljalo med najverjetnejšimi dobitniki Nobelove nagrade za literaturo, s petimi prevedenimi knjigami živi tudi v slovenščini, ob izidu Zgodbe o ljubezni in temnini leta 2012 pa nas je celo obiskal.

JERUZALEM > “Ne samo moje, otroštvo vsakogar je zanimivo. Pa ne samo otroštvo, ampak celotno življenje. Življenjska zgodba vsakogar je drama, je roman, je ep. Vsakdo ima zgodbo, le povedati je ne zmore vsakdo,” je Amos Oz v intervjuju za naš časopis dejal spomladi leta 2012, ko je v Ljubljani predstavljal veličastno Zgodbo o ljubezni in temnini, v izvrstnem prevodu Mojce Kranjc izdano pri Mladinski knjigi.

Za dogovor s Palestinci

V tem obsežnem, tako humornem kakor presunljivem romanu Oz pripoveduje o judovskih prednikih, njihovi neizmerni, a nevračani ljubezni do Evrope, o zelo izobraženih starših in drugih, tako učenih kakor nadvse čudaških sorodnikih, o svoji revni družini, kjer je bilo v izobilju le knjig, o rojstvu države Izrael, tudi o gradnji svojega literarnega obzorja - nanj so vplivali tako Čehov, Dostojevski in Tolstoj kakor Karl May, Jules Verne in James Fenimore Cooper. Razburkano pripoved sklene s pretresljivim samomorom depresivne matere, po katerem je še nekaj časa zdržal doma, nakar se sredi najstniških let uprl konservativnemu očetu in priimek Klausner spremenil v Oz, kar v hebrejščini pomeni pogum, čvrstost. Opustil je judovsko vero, se začel navduševati nad socializmom, odšel živet v kibuc in pozneje v Jeruzalemu doštudiral književnost in filozofijo.

Poklonil se je Sloveniji

Amos Oz je roman Juda pisal tudi v času obiska Slovenije marca 2012. In zanimivo, naša dežela je vstopila v njegovo delo - v Judi piše, da so sredi 11. stoletja križarji iz Avignona na poti v Jeruzalem, ki so ga nameravali osvoboditi iz rok nevernikov, po hudih preizkušnjah izmučeni prispeli “v majhno dolino, ki jo danes poznamo kot Slovenijo”. Pisatelj deželo opiše kot prečudovito in pojasni - ne ravno zvest zgodovinskim resnicam - nastanek Jeruzalema v Ljutomersko-Ormoških goricah.

Poleg obsežne, tako duhovite kakor presunljive avtobiografske izpovedi so v slovenščini na voljo še pisemski roman Črna skrinjica v prevodu Jaroslava Novaka, v prevodih Mojce Kranjc pa romani Panter v kleti, Moj Mihael in Juda. V slednjem, ki je pri Mladinski knjigi izšel lani, Oz vešče prepleta intimno in družbeno, erotiko in politiko, seže od pradavnine do burnega 20. stoletja ... Dogajanje je postavljeno v nenavaden trikotnik: 25-letni Šmuel Aš se konec leta 1959 za tri mesece naseli v skrivnostni hiši, kjer naj za pošteno plačilo vsak večer pet ur diskutira z bistroumnim invalidnim starcem. Zaposlitev se zaplete, ko se zaljubi v dvakrat starejšo gostiteljico, ledeno lepotico z žalostno življenjsko zgodbo. V osrčju zgodbe pa sta dejansko dva, ki se niti ne moreta pojaviti, saj sta že mrtva. Prvi je Juda Iškarijot, zaradi katerega bodo Judje za vekomaj na najslabšem glasu, drugi pa Šealtiel Abrabanel, svojčas eden glavnih v novi državi Izrael, ki pa je - kakor pozneje Amos Oz - zagovarjal pogovor in dogovor s sovražnimi Palestinci ter moral drago plačati. Pisatelj utemeljuje, da sta morda prav izdajalca najbolj razumela okoliščine in najiskreneje ljubila - prvi Jezusa, drugi domovino.

“V življenju sem bil že mnogokrat oklican za izdajalca in ta naziv sem si ponosno pripel na prsi kot znak časti,” nam je pisatelj dejal v intervjuju pred šestimi leti. “Mislim, da so vsakega količkaj spodobnega intelektualca ali intelektualko, naj živi kjerkoli na svetu, njegovi oziroma njeni rojaki že oklicali za izdajalca. Kajti izdajalec je opredelitev človeka, ki se spremeni v očeh drugih, v očeh takih, ki se ne morejo spremeniti, ki se ne spremenijo in ki sovražijo spreminjanje.”

Za solidarnost

Zaupal nam je tudi, da se ima za socialnega demokrata in da ga z upanjem navdaja protestno gibanje, kakršno so prav v tistih dneh dobili v Izraelu: “Ne bori se zgolj zoper vladno in gospodarsko politiko, zoper kapitaliste in najbogatejše, ampak večino svojih moči namenja nečemu pomembnejšemu - obnovitvi socialne solidarnosti med ljudmi. Med običajnimi ljudmi.”

V avli ljubljanskega hotela je pogovor z mojstrom zaokrožilo vprašanje, ali bo sprejel Nobelovo nagrado, ko ga bo končno doletela. “Ne vem, ali jo bom kdaj dobil,” se je nasmehnil Oz. “Zagotovim vam lahko le, da ne bom umrl nesrečen, če je ne dobim.”  

---