Vesoljski odisejadi ni videti konca

V letu, ki gre h koncu, je minilo 90 let od rojstva ameriškega režiserja Stanleyja Kubricka in pol stoletja od nastanka njegove Odiseje po vesolju. Jubileju kultnega filma se je Matic Majcen poklonil z izvirno slovensko knjigo, “vodičem za gledanje najboljšega filma vseh časov”.

Odpri galerijo

MARIBOR, IZOLA >Film 2001: Odiseja v vesolju je kontroverzen: za mnoge kulten, za druge eden najdolgočasnejših v zgodovini, za tretje pa - oboje.

Matic Majcen

filmski publicist

Najboljši v zgodovini?

Stanley Kubrick (1928-1999) je leta 1968 za sabo imel že Spartaka, Lolito, Dr. Strangelova, v naslednjih treh desetletjih pa je posnel še Peklensko pomarančo, Barryja Lyndona, Izžarevanje, Full Metal Jacket in Široko zaprte oči. A nikoli več ni dobil priložnosti za produkcijsko tako ambiciozen projekt, kakršen je 2001: Odiseja v vesolju, ki predstavlja “zenit njegove poklicne poti”, poudarja 38-letni dr. Matic Majcen, ki se kot novinar oglaša na Multimedijskem centru RTV Slovenija. Leta 2006 je na oddelku za sociologijo kulture Filozofske fakultete v Ljubljani diplomiral s temo Podoba in naracija v filmih Petra Greenawaya, leta 2013 pa doktoriral s Konstrukcijo nacionalne identitete v slovenskem poosamosvojitvenem filmu, dve leti zatem v knjigi Slovenski poosamosvojitveni film: institucija in nacionalna identiteta izdano pri Aristeju.

V zbirki Dialogi pri isti mariborski založbi je letos v 300 oštevilčenih izvodih izdal še “vodič za gledanje najboljšega filma vseh časov”. Naslov je namerno izzivalen in v dobršni meri osebne narave, je Majcen jeseni kot gost izolskega Art kina Odeon pojasnil v pogovoru z Erikom Tothom: “Kot najstnik sem večinoma gledal hollywoodske filme, ta pa mi je odprl nova obzorja. Ne verjamem, da je možno filme tako razvrščati, drznem si pa reči, da noben drug v zgodovini ni na tako visoki ravni uspel združiti vrhunske pripovedi, eksperimentalne estetike in tehnike pripovedi ter globoke filozofije.”

V Trstu je intervjuval Douglasa Trumbulla

Avtor knjige o Odiseji v vesoljuMatic Majcen je prejšnji mesec na Festivalu znanstvenofantastičnega filma v Trstu intervjuval dobitnika nagrade za življenjsko delo, 76-letnega Douglasa Trumbulla. Mojster za posebne učinke je ključno zaznamoval več filmov, tudi Kubrickovo klasiko iz leta 1968. “Trumbull mi je pojasnil marsikaj, kar se mi je iz virov morda zdelo nekoliko nejasno ali dvoumno,” nam je po srečanju poročal Majcen. “Vseeno je o nastanku filma nekaj povsem drugačnega poslušati iz prve roke, kakor pa o tem brati iz arhivskega gradiva. Težko bi rekel, da sem od njega izvedel kaj presenetljivo novega, prej gre za to, da je še nekoliko poglobil moje znanje o nekaterih ključnih dogodkih.” Trumbull se je v invervjuju spomnil tudi prvega srečanja s Kubrickom leta 1964 in njunega sodelovanja. “Zagotovo ni bil krut, perfekcionist pa je bil vsekakor,” je dejal o režiserju. “Vsekakor je bil nekoliko nevrotičen, celo paranoičen. Zakomplicirana oseba. A vsaj do mene je vedno imel čudovit odnos. Bil je zelo prijazen in pozoren. Bil mi je kot oče.” Majcen je Trumbulla vprašal, ali je še jezen na Kubricka, ker mu je prevzel oskarja za posebne učinke pri Odiseji - zaradi pravil akademije ga namreč ni mogel razdeliti med štiri mojstre za posebne učinke. “Trumbull mi je odgovoril, da je še vedno jezen na Kubricka in da mu je to tudi osebno povedal - vendar šele na njegovem grobu.”

V knjigi Majcen pojasnjuje, kako je Kubricka zanimal potencialni obstoj drugih bitij v vesolju in kako navdušeno se je na njegovo vabilo k sodelovanju odzval angleški pisatelj Arthur C. Clarke (1917-2008), med drugim avtor kratke zgodbe Stražar (The Sentinel) - s pripovedjo o umetni piramidi, delu nezemeljske civilizacije, odkritem na Luni, Clarke na BBC-jevem natečaju leta 1948 sicer ni osvojil nobene nagrade, je pa na teh temeljih zrasla 2001: Odiseja v vesolju. Sočasno s filmom se je iz zgodbe razrasel tudi istoimenski roman, izdan takoj po premieri filma.

Kubrickov pesimizem in Clarkov optimizem se zanimivo dopolnjujeta, ugotavlja Majcen. In dodaja, da je danes, v dobi vojn, revščine in grožnje vsesplošnega nuklearnega uničenja, aktualnejši Kubrick, prepričan, da človeštvo ne bo preživelo brez pomoči od zunaj.

Homer in HAL 9000

Knjiga, ki jo bogatijo filmski prizori, prikazani skozi ilustracije Tonija Buršića, odpira veliko oken v zakulisje Odiseje v vesolju, Majcen naniza tudi več možnih interpretacij posameznih sekvenc, večno živih prav zaradi nedoumljivosti.

Še posebej zanimivo je obsežno drugo poglavje z 99 odgovori na prav toliko vprašanj, ki se utegnejo postaviti gledalcu - Majcen pojasni pomen glasbe v filmu, na čelu s skladbo Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, temeljito razčleni pomen človečnjakov iz daljne preteklosti v uvodnem poglavju filma, premišljuje o skrivnostnem monolitu, o vesoljski ladji Discovery, o človekovem sodelovanju in nazadnje spopadu z nezmotljivim računalnikom HAL 9000, o končen prizoru s hitim staranjem astronavta Davida Bowmana, o simbolu razbitega kozarca, o filmski reinterpretaciji tako Homerjeve Odiseje kakor Nietzschejevega Zaratustre ...

Odiseja v vesolju traja dve uri in pol, a še veliko dlje se je mogoče o njej pogovarjati - pa tudi pričkati, celo pol stoletja in dlje.  

---