Oda ženskama, ki sta ga vzgajali

Alfonso Cuarón je z Romo ustvaril svoj najbolj oseben in najboljši film doslej. Gre za napol avtobiografsko pripoved njegovega odraščanja v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v Ciudad de Mexicu, v tako imenovanem okrožju Roma, ki se po zmagi na beneški Mostri uvršča na najvišja mesta seznamov najboljših filmov letošnjega leta in to povsem upravičeno.

Yalitzo Aparacio, sicer učiteljica, sprva ni hotela sprejeti vloge, po 
dolgem prepričevanju Alfonsa Cuaróna pa je naposled pristala in 
opravila odlično delo.
Yalitzo Aparacio, sicer učiteljica, sprva ni hotela sprejeti vloge, po dolgem prepričevanju Alfonsa Cuaróna pa je naposled pristala in opravila odlično delo. 

Roma, ki bo zagotovo kandidat za oskarja za najboljši tujejezični film, utegne pa dobiti tudi nominacijo za najboljši film, je zelo tenkočuten in intimen portret Mehike v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ki ga je Alfonso Cuarón prikazal s “trkom” dveh družbenih razredov, najrevnejšega in višjega srednjega razreda, istočasno pa je Roma predvsem zgodba o dveh ženskah, ki se morata po odhodu njunih moških ponovno postaviti na noge.

Film je naštudiral kader po kadru

Že z uvodno sekvenco, v kateri spremljamo zgolj umivanje tal na dvorišču, Cuarón z igro vode in odsevov pokaže, da je ta film minuciozno naštudiral kader po kadru. Sprva je računal, da bo direktor fotografije odlični Emmanuel Lubezki (Povratnik, Birdman, Gravitacija), a se zaradi Lubezkijeve zasedenosti z drugimi projekti nista mogla časovno uskladiti. Poleg režije in scenarija se je tako Cuarón lotil še dela direktorja fotografije. Zanimiv je tudi filmski format, ki ga je izbral, in sicer zelo širok, 65 milimetrski. Gre za format, ki je večinoma namenjen filmom, ki bodo imeli običajno kinematografsko distribucijo. Roma pa bo imela precej omejeno distribucijo po kinematografih, ker ga je koproduciral Netflix in je namenjen večinoma televizijskemu predvajanju (od 14. decembra je na voljo tudi slovenskim naročnikom). Široki format je Cuarónu, ki se je odločil tudi za veliko število dolgih sekvenc brez rezov in skorajda nič bližnjih posnetkov, omogočil, da gledalca, opremljenega z najmanjšimi detajli, kot nekakšnega voajerja vpelje v zgodbo, v kateri ni prostora za moraliziranje ali obsojanje.

“Samuraj” in zdravnik stisnila rep med noge

V glavni vlogi je varuška Cleo, ki je staroselskega porekla in izhaja iz enega od najrevnejših ruralnih predelov Mehike. Otroci jo zaradi njene miline in predanosti obožujejo, družinsko idilo pa skrha nenaden odhod očeta zdravnika zdoma, bojda zaradi zahtevnega raziskovalnega dela v kanadskem Quebecu, toda kmalu se najstarejšim otrokom začne dozdevati, kaj je pravi razlog za očetovo izginotje. V tem času se tudi zasebno Cleino življenje obrne na glavo. V prostem času se videva s Ferminom, jeklenim “samurajem”, ki pa je ob novici, da je zanosila, stisnil rep med noge in izginil. V teh izjemno težkih časih se Cleo in njena delodajalka Sofia še bolj povežeta in ena drugi nudita čustveno oporo. “Me ženske smo na koncu vedno same,” v filmu Sofia pove Cleo. Ti ženski, Cuarónova mati, ki je umrla letos na začetku leta, in Libo, družinska varuška, ki ji je režiser tudi posvetil film, sta živeli venomer skupaj. Ker je steber filma prav varuška, je bil eden najtrših orehov najti ustrezno igralko. Po približno enoletnem iskanju se je Cuarón odločil za neprofesionalno igralko, učiteljico Yalitzo Aparicio, ki pa ni takoj pristala na vlogo in jo je moral prepričevati precej časa. Trud se je obrestoval. Apariciova v Romi izžareva milino in preprostost, predvsem pa veliko ljubezen do otrok. Ker je v filmu tudi sicer precejšnje število ljubiteljskih igralcev, je za še večji realistični učinek Cuarón velikokrat nastopajočim zamolčal nadaljnji razvoj filma in tako dosegel še bolj pristne reakcije.

Razredni trk

Cuarónu pa je zelo dobro uspelo prikazati tudi dva popolnoma različna družbena razreda, dva načina življenja v začetku sedemdesetih let v Mehiki. Do popolnosti in zelo umetelno je ta “trk” prikazal v delu, kjer se Sofia in Cleo z otroci odpravita na podeželje praznovati novo leto z drugimi premožnimi družinami iz mesta. Tam se srečata buržoazen razvrat, kjer Cuaróna zapelje malce tudi v nadrealistične, bunuelovske vode, in reven svet staroselcev, ki ga mestoma režiser prikaže na fellinijevski način. Zelo jedrnato pa ošvrkne tudi tedanje burno politično dogajanje v Mehiki, kjer z nekaj detajli jasno nakaže, kdo je stal za masakrom Corpus Christi leta 1971 v Ciudad de Mexicu, v katerem je življenje izgubilo 120 protestnikov.


Najbolj brano