Nenadne odločitve predsednice države

Izjave Kolinde Grabar Kitarović so si sledile z nenavadno hitrostjo. Sporočila so bila dramatična, skorajda usodno zavezujoča. Pa ni šlo za izraze veselja in ponosa ob pomembnih zmagah hrvaških športnikov ali njeno osebno radost, povezano z uspehi države. Predsednica je v zadnjih tednih najprej pripovedovala, da ne sodeluje v rušenju aktualne hrvaške vlade, takoj zatem pa ocenila, da gre pravzaprav za poskuse politične odstranitve nje same in politični udar na državne ustanove Republike Hrvaške.

Edina oprijemljiva točka na osnovi katere je bilo mogoče razumeti predsedničine pozive policiji, tajnim službam in drugim zadolženim za nacionalno varnost, naj zaščitijo državo je bilo, mestoma dvomljivo, pričanje Franja Varge, bivšega policijskega uradnika o njegovih tesnih povezavah in sodelovanju s pomembnimi hrvaškimi politiki.

Sporazum o arbitraži, ki sta ga ob soglasju vodstva EU dosegla Borut Pahor in Jadranka Kosor, je bil že nekaj let za Hrvaško balast, ki se ga je želela znebiti in izigrati vse zaveze, ki jih je dala Sloveniji.

Varga je 21. septembra letos pričal kot obdolženec pred specializiranim hrvaškim državnim tožilcem. Povedal je, da je za potrebe države ponarejal dokumente, pisma, spise, prepise telefonskih pogovorov in vsebine sms sporočil. Ni pozabil dodati, da ima odlične zveze s ključnimi ljudmi hrvaške politike, da je deloval po njihovih navodilih in da ga bodo ti tudi povsem zaščitili.

Prva neprijetna stvar za predsednico je bila, da je bil eden izmed naročnikov in plačnikov Varginih uslug njen prijatelj in finančni sponzor, pravnomočno obsojeni lastnik hrvaškega nogometa Zdravko Mamić. Vendar ta, že nekaj let znana zgodba, ni zahtevala predsedničinega dodatnega pojasnjevanja. Veliko bolj zanimiva je povezava Varge s podpredsednikom hrvaškega parlamenta ter podpredsednikom vladajoče stranke Milijanom Brkićem in bivšim predsednikom vladajoče stranke Tomislavom Karamarkom. Oba naj bi bila naročnika njegovih uslug. Ena izmed njih je bila, tako je trdil Varga, da je po naročilu spisal gospodarski del programa vladajoče hrvaške stranke. No, tudi za tega se je kmalu pokazalo, da gre zgolj za prepis teksta, ki ga je za vlado Republike Srbske pripravil profesor Mile Vasić iz bosanskega mesteca Prnjavor.

Resnejši razlog predsedničinega nemira bi bilo lahko razkritje, da je bil tudi njen svetovalec za nacionalno varnost Vlado Galić neposredno povezan z aktivnostmi ponarejevalca Varge. Vendar je Galič, kot je napisal, iz moralnih in etičnih razlogov odstopil in se popolnoma umaknil iz javnosti. Iz kabineta so pohiteli s tihimi sporočili o tem, da želi Grabar Kitarovićeva s takojšnjim sprejemom svetovalčevega odstopa otopliti odnose s predsednikom vlade Plenkovićem. To bi bilo razumljivo, ker se bližajo volitve in predsednica ve, da kljub vsem nastopom ne more ponovno zmagati brez podpore vladajoče stranke in predsednika vlade.

Tik pred božičem je sledil nov zaplet. Predsedničin osebni svetovalec za notranjo politiko in njen čistilec politično neprijetnih stvari Mate Radeljić je objavil neobičajno vest. Da ga je 5. decembra poklical šef kabineta hrvaških tajnih služb in mu predlagal nujno srečanje v zagrebški slaščičarni Torte in to. Tam mu je tistega dne ob šestih zvečer prenesel sporočilo predsednice države, naj takoj odstopi. Ter pozivu dodal opozorilo, naj se predsedničini odločitvi ne upira ali o tem obvešča javnosti, ker da bodo sledile neprijetne posledice, pripravljeni da so ga celo povoziti z avtomobilom. Radeljić je takoj poklical predsednico, povzel vsebino pogovora in dobil odgovor, da ona o tem ne ve ničesar in da bo nemudoma poklicala šefa služb Danijela Markića ter razrešila nesporazum. Naslednji dan sta bila svetovalec in predsednica ponovno ves dan skupaj, a se pogovora nista omenjala. Nekaj dni kasneje je bil Radeljić poklican h Grabar Kitarovićevi, ki mu je le s kratkim enozložnim stavkom sporočila, da ni več del njenih načrtov in naj odide.

Seveda bi se dalo vse predsedničine odločitve pojasniti z njeno namero, da želi ponovno kandidirati in očistiti svoj urad posameznikov, ki niso povsem pogodu vodstvu vladajoče stranke. Da želi Plenkoviću sporočiti, da je njenih ambicij, da bi bila tudi njegov šef, konec. To bi bila povsem verodostojna razlaga. A ob njej ne gre prezreti vsaj enega dejstva.

Kolinda Grabar Kitarović je svečano zaprisegla in začela predsedniški mandat 15. februarja 2015. Takoj zatem je imenovala Radeljića za svojega svetovalca za, recimo temu posebne naloge, z uradnim nazivom svetovalec za notranjo politiko. Radeljić je namreč izvrsten poznavalec medijskega prostora. Zato je bila njegova prva naloga odstraniti javno vprašanje, ali je Grabar Kitarovićeva v času predsedniške kampanje odstopila z mesta v poveljstvu zveze Nato, kot je sama trdila, ali je le zamrznila svoj položaj, kot so dokazovali drugi. Potem je prišel prvi resni preizkus svetovalčevih znanj. Le nekaj mesecev po njeni izvolitvi, sredi julija 2015, to je bil čas, ko je Hrvaška že dosegla svoj cilj in postala z neposredno privolitvijo Slovenije članica EU, se je bilo potrebno odločiti. Sporazum o arbitraži, ki sta ga ob soglasju vodstva EU dosegla Borut Pahor in Jadranka Kosor, je bil že nekaj let za Hrvaško balast, ki se ga je želela znebiti in izigrati vse zaveze, ki jih je dala Sloveniji. Hrvaške službe so natančno spremljale slovenske udeležence, predvsem slovensko zastopnico pred sodiščem Simono Drenik, ki je na enem izmed hrvaških otokov redno preživljala prosti čas, in člana arbitražnega sodišča Jerneja Sekolca. Čas odločitve in razsodbe se je bližal. In bilo je pričakovati natančno takšno odločitev sodnikov, kot jo je že ob sklenitvi sporazuma o arbitraži napovedal bivši hrvaški minister in profesor mednarodnega morskega prava dr. Davorin Rudolf. Obtožil je Kosorjevo, da je, ko je pristala na prenos odločanja o meji na arbitražno sodišče, naredila nepopravljivo škodo. Kar je pomenilo, da bi morala vztrajati pri uveljavljenem načinu nikoli končanih in vedno znova začetih novih pogajanj z Slovenijo. In da bo tej njeni odločitvi sledila zavezujoča sodba, ki se je ne bo dalo več izpodbijati.

Pa vendar so našli nekakšen, vsaj začasen izhod. In tu se zopet vračamo k sporočilom Kolinde Grabar Kitarović. Morda pa je bil razlog njenih apelov javnosti, tudi v dogodkih, ki so se zgodili neposredno po njenem prevzemu oblasti, da so bili nekateri njeni svetovalci, zelo verjetno tudi Galić in Radeljić, julija 2015 aktivno vpleteni v državno visoko uvrščen projekt rušenja arbitražnega sporazuma o dokončni določitvi meje z Slovenijo. V načrt takojšnje objave nezakonito pridobljenih prisluhov slovenskih udeležencev in tudi odločitve, da sporazum o arbitraži in prihajajoča sodba za Hrvaško ne veljata več.

Svetovalca Radeljić in Galić veliko vesta o tej tajni operaciji. Morda pa je to eden izmed razlogov, da sta morala biti sedaj, pred novo odločitvijo evropskega sodišča o hrvaškem nespoštovanju arbitražne sobe, zaradi čiščenja sledov odslovljena.


Preberite še


Najbolj brano