Fantastična fantastika

Pri založbi Sanje leto zaključujejo s kvartetom krepkih knjig: tu so kultni Herbertov Peščeni planet, ljubiteljem znanstvene fantastike znan kot Dune, Vonnegutove zbrane zgodbe, Gaimanova Nordijska mitologija in Moersova klasika 13½ življenj kapitana Sinjedlakca.

Kultni roman Dune, v slovenščini Peščeni planet, sta predstavila  direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik (levo) in prevajalec Igor Harb.  Foto: Andraž Gombač
Kultni roman Dune, v slovenščini Peščeni planet, sta predstavila direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik (levo) in prevajalec Igor Harb.  Foto: Andraž Gombač

LJUBLJANA > Peščeni planet, ki ga je ameriški pisatelj Frank Herbert (1920-1986) objavil leta 1965, velja za enega najboljših znanstvenofantastičnih romanov. “Potem ko smo se odločili za izdajo prevoda, smo ugotovili, da je ta kultni roman nekdo že prevedel pred desetimi leti, a knjiga ni prišla med slovenske bralce zaradi stečaja založbe, pri kateri naj bi izšla,” je v četrtek na predstavitvi novitet v Hiši sanjajočih knjig na Trubarjevi cesti v Ljubljani pojasnil direktor Sanj Rok Zavrtanik.

Peščeni planet je res monumentalen in še zmeraj aktualen roman,” je prikimal prevajalec Igor Harb. “Znanstvena fantastika je šla tu iz pravljic o potovanju skozi vesolje v ekologijo in k razvoju človeka. Roman je cenjen tudi zunaj žanra, o njem se učijo v ameriških šolah.”

Branko Gradišnik

prevajalec

“Kurt Vonnegut je edini genij, ki je razumljiv vsem. Še pomembnejše je, da je bil humanist najboljše sorte. Ne pri očetu ali materi, pri njem sem se naučil pravega humanizma!”

Zgodba se dogaja na puščavskem planetu, kjer neka substanca omogoča potovanje skozi vesolje in podaljšuje življenje. “To je seveda alegorija za nafto,” je pojasnil Harb. “Avtor je veliko črpal iz kultur Bližnjega vzhoda. Američani in Britanci roman primerjajo z Gospodarjem prstanov, mi pa ga lahko z Alamutom.”

Leta 1984 je David Lynch posnel istoimenski kontroverzni film, napovedana pa je že nova priredba, ki jo bo režiral David Villeneuve, znan po filmih Iztrebljevalec 2049 in Prihod.

Duhovit in kritičen

Herbertovo mojstrovino smo dobili z zamudo, komaj leto po izidu izvirnika pa so tu Zbrane zgodbe enega največjih. Kurt Vonnegut ml. (1922-2007) je “edini genij, ki je razumljiv vsem”, ocenjuje prevajalec Branko Gradišnik. “Še pomembnejše je, da je bil humanist najboljše sorte. Ne pri očetu ali materi, pri njem sem se naučil pravega humanizma!”

Vonnegut je bil odštekan, duhovit, družbenokritičen in politično nekorekten, prvi po Marku Twainu pa je v literaturi obudil pogovorni jezik, poudarja Gradišnik: “Prevod je sicer rahlo patiniziran, ker se večina zgodb dogaja v letih 1945-1960. Vonnegut je mnoge napisal za ženske revije, kjer je glavno temo pospremila literarna zgodba.”

Zbrane zgodbe so v zajetni knjigi izšle pri newyorški založbi Seven Stories Press, pri Sanjah pa bodo v dveh knjigah. Zdaj imamo na skoraj 600 straneh 51 zgodb, drugo knjigo s 47 zgodbami pa dobimo čez eno leto.

Slovenskim bralcem prav tako dobro znan angleški pisatelj Neil Gaiman (1960)v Nordijski mitologiji, ki jo je prevedla Polona Glavan, obuja starodavne nordijske mite, nemški stripar in pisatelj Walter Moers (1957) pa je med nami spet z romanom   13½ življenj kapitana Sinjedlakca, ki je prav tako v prevodu Darka Dolinarja že leta 2000 izšel pri Cankarjevi založbi. “Čudovita fantazijska knjiga bralca popelje po drzni odisejadi sinjedlakega medveda in človeka tudi marsičesa nauči,” je dejala urednica Andreja Udovč.

Jergović, Proust, Svetlana Makarovič ...

Direktor Rok Zavrtanik je napovedal še knjige, ki jih bodo pri Sanjah izdali prihodnje leto. Omenimo jih le nekaj: Svetlani Makarovič, ki bo že na novega leta dan dopolnila 80 let, se bodo poklonili z veliko ilustrirano antologijo njene poezije za otroke. Obsežen roman Miljenka Jergovića Rodbina bo izšel v prevodu Aleksandre Rekar, urednica na založbi Tjaša Koprivec bo izdala pesniški album z zvočno knjigo Tu je moj onkraj, Polona Lovšin bo ilustrirala Andersenovo Deklico z vžigalicami .... Pričeli bodo večletna projekta: zbrano delo Frana Milčinskega in ponatis sedmih knjig Proustovega Iskanja izgubljenega časa v prevodu Radojke Vrančič.

Nad superuspešno 27-letno irsko pisateljico Sally Rooney pa sta se navdušili tako založba Sanje kakor Mladinska knjiga. A sta se sporazumeli: prva bo izdala pisateljičin prvenec, druga pa njen drugi roman.


Najbolj brano