So za zaporo, a le, če bodo trg oživili

Tolminci načeloma podpirajo zaporo Trga 1. maja, a mora občina pri tem v Rutarjevi ulici z ukrepi umiriti promet, zagotoviti dostavo, parkiranje za stanovalce in stranke in oživiti dogajanje, je pokazala anketa, ki so jo izvedli ob poskusni zapori starega mestnega jedra. Na občini se bodo odločali o tem, ali in kako v jedru omejiti promet.

TOLMIN > Občina je staro mestno jedro za promet zaprla med 17. septembrom in 12. oktobrom, s čimer je preverjala, kako bi se obnesel spremenjen prometni režim in umik parkirišč s trga s fontano. Posoški razvojni center je že med zaporo izvedel anketo, posebej med stanovalci starega mestnega jedra in posebej med ostalimi prebivalci občine, izvedli so tudi štetje prometa, ki je pokazalo, kako so se zaradi zapore spremenili prometni tokovi. V začetku tedna so ugotovitve predstavili javnosti. Polna Tornijeva dvorana je pokazala, da Tolmince ta tema še kako zanima.

Oživiti trg, sicer zapora nima smisla

“Poskusna zapora je omejevala dostop, stanovalci so dobili nalepke, dostava je bila možna. Zadeve gredo v smeri, da se za domačine in lokale ne bi zapiralo starega mestnega jedra, ampak bolj, da bi se v njem omejilo tranzitni promet, ki ga je kar precej. Prebivalci in obiskovalci so načelno podprli spremembo urejanja režima, dobili smo veliko predlogov, tudi odzivi, ki so bili negativni, so bili konstruktivni,” je povedal Miro Kristan iz PRC.

Miro Kristan

Posoški razvojni center

“Zadeve gredo v smeri, da se za domačine in lokale ne bi zapiralo starega mestnega jedra, ampak bolj, da bi se v njem omejilo tranzitni promet.”

Tako prebivalci tega območja kot ostali so večinoma poudarili, da se je med zaporo zvišala kakovost bivanja v tem delu mesta, trg je bil lepši in tudi bolj varen. Izpostavili so, da je smiselno zapreti in urediti trg, ne pa bližnje Rutarjeve ulice, nujno je na trg treba vrniti življenje, da se odprejo trgovinice in lokali in ga predvsem oživiti z raznolikimi vsebinami, sicer zapora oziroma omejitev prometa “zaradi lepšega” nima smisla. Med negativnimi posledicami zapore so našteli težave z dostopom, dostavo in pomanjkanjem parkirnih mest, zaradi česar je nastal “kaos” na sosednjih, zlasti v Cankarjevi ulici.

Promet je “pokasirala” Cankarjeva ulica

Da je slednja postala precej bolj obremenjena, je pokazalo tudi štetje prometa, ki so ga izvedli en dan med poskusno zaporo in en dan, ko zapore ni bilo več. Med zaporo se je promet na Cankarjevi ulici skoraj podvojil, saj so našteli 707 vozil, medtem ko so jih na dan zapore le 372. Zanemarljivo malo vozil se je zaradi zapore preusmerilo na cesto bo šolskem centru.

“Poskusne zapore namenoma nismo uvedli med turistično sezono, da bi dobili bolj realno sliko, prav tako bi lahko bilo med njo več dogodkov na trgu. Cilj je bil, da vidimo, kako funkcionira prazen prostor, prav tako pa je v Tolminu težko pričakovati vsak dan nek dogodek. Opaziti pa je, da si ljudje željo več prireditev, to je zelo lep prostor za umirjene dogodke,” je povedal Kristan.

Nujno bi bilo treba zagotoviti parkirišče

Pomemben oreh, ki ga bo občina morala streti, če bo hotela uvesti nov režim, je vprašanje parkiranja, so izpostavili Tolminci. Tamkajšnji stanovalci, denimo, so poudarili, da je nujno treba zagotoviti nemoten dostop do stanovanj in dovolj (nadomestnih) parkirnih mest, parkirišče naj se uredi pri “policiji”, podobno so ostali Tolminci predlagali, naj parkirna mesta premestijo na parkirišče pri Brajdi, v staro mestno jedro pa spustijo le stanovalce, dostavo in stranke za kratke postanke.

“Za parkiranje bi morala občina predvideti nek prostor, ta bi lahko bil na Brajdi,” se strinja Kristan in dodaja, da bo PRC občini poslal rezultate ankete, štetja prometa in ostalo gradivo, ki so ga zbrali med pilotnim projektom. Občinska uprava se bo na podlagi tega odločala, ali oziroma v kolikšni meri spremeniti režim v starem mestnem jedru, rešitve pa bodo na koncu potrjevali občinski svetniki.

---