Če bo minister Leben superman

Morda se bo po dveh (in več) slabih ministrih za okolje, ki sta se v zgodovino zapisala s fiaski, aktualni vendarle zapisal z rešitvijo nekaj velikih okoljskih težav. In ne samo okoljskih, temveč širše družbenih, pravzaprav življenjskih. Če gre namreč pri plastični embalaži in Jernejevem kanalu za manjše okoljske probleme, gre pri podnebnih spremembah dejansko za biti ali ne biti na vseh področjih. In pri njihovem blaženju in prilagajanju nanje za aktivacijo celotne družbe.

Napoved ministra Jureta Lebna, da bo Slovenija, ne glede na le polovičen izid svetovnega podnebnega vrha v Katovicah, začrtala drzno politiko zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, je obetavna. In glede na njegove odločne prve korake v ministrskih škornjih si po letih mrtvila in slabih zakonov zdaj vendarle lahko obetamo dober zakon o varstvu okolja in podnebno strategijo. Za vse ostalo bo en Leben premalo.

Če bo minister razmišljal samo o tem, kako premagati te lobije, je obsojen na poraz. A drznimo si upati, da bo modrejši.

Že za sprejem podnebne strategije bo potreben konsenz celotne vlade in parlamenta, s tem pa tudi vseh delov gospodarstva in družbe. Ko bodo na mizi različice strategije s popolno ali delno opustitvijo fosilnih goriv, bodo namreč v ozadju tudi pritiski šoštanjske termoelektrarne, ljubljanske toplarne, črpanja plina v Petišovcih, velikih plinovodnih načrtov, nasprotnikov jedrski energiji ... Če bo minister razmišljal samo o tem, kako premagati te lobije, je obsojen na poraz. A drznimo si upati, da bo modrejši. Da bo na vladno mizo prinesel takšen predlog podnebne strategije, v kateri bodo energenti samo majhen del rešitve, poglavitni pa strukturne spremembe na vseh ravneh: od spreminjanja modelov mobilnosti in energetske učinkovitosti do prilagajanja kmetijstva, zdravstva in drugih področij na podnebne spremembe. Da bodo torej energetski lobiji izgubili moč.

Naloga bo izjemno težka, ker bo moral minister v svojo vizijo prepričati ne samo vlado in parlament, temveč tudi na stotine izvajalcev. Recimo (državne) Slovenske železnice, da bodo za pot od novo odprte postaje na Dolgem mostu v Ljubljani do središča mesta zaračunale manj kot mestni avtobus. Zdaj je namreč vozovnica za vlak dražja kot avtobusna. In takih neumnosti, ki jih bo treba spremeniti, je na tisoče.

A razlog za optimizem je prav v teh neumnostih: več kot jih je, več možnosti za premik na bolje imamo.


Preberite še


Najbolj brano