Zametek zbirke, ki jo slika morje

Morje že stoletja navdihuje. A če so marinistična dela velikih zgodovinskih slikarjev že pristala v muzejih, so mlajše stvaritve, navdahnjene z morjem, v galeriji Insula dobile šele zametek zbirke, ki bi severnojdransko marinistično ustvarjalnost povezala v celoto.

IZOLA > Ko govorimo o marinističnem slikarstvu, kajpada najprej pomislimo na historično, ki je doživelo vrhunec v 18. stoletju v severnih evropskih državah, zlasti na Nizozemskem. “Bistvo tedanjega slikarstva v času, ko še ni bilo fotografije, je bilo dokumentiranje pomorskih bitk, nekaterih dogodkov, krajev, najrazličnejših plovil in podobnega. Obenem je morje v ljudeh tedaj vzbujalo strahospoštovanje in vse do polovice 20. stoletja ni bilo okolje, kamor bi se podajali za zabavo,” pove kustos razstave Dejan Mehmedovič. Taka je tudi zbirka, ki jo hrani Pomorski muzej v Piranu. Leta 2000 je bila predstavljena na razstavi Srečanja z morjem - marinistično slikarstvo druge polovice 19. stoletja in prve polovice 20. stoletja, ki jo je pripravila kustosinja Duška Žitko.

Od čolna do Venere

Zametek zbirke, predstavljene v Izoli, je svojevrstno naravno nadaljevanje zbirke Pomorskega muzeja, a kajpada so motivi in vzgibi sodobnega marinističnega slikarstva povsem drugačni. V Insuli so zbrana dela sedmih slovenskih avtorjev, ki ustvarjajo v severnojadranskem prostoru, ter nekaj del hrvaškega in italijanskega slikarja.

Grafik Zvesta Apollonia (1935-2009) si brez podob morja in istrske krajine ni mogoče zamisliti. Prav tako morje, tudi s prepoznavnimi motivi domače luke in drugih objektov, zadnja leta navdihuje mojster grafike Janez Matelič.

Letošnje so tudi Jadrnice Mire Ličen Krmpotić, slikarke, ki je, kakor podarja Mehmedovič, izrazito ujeta v izpovednosti z morsko tematiko, njene podobe, ki marsikje mejijo na abstrakcijo, pa tokrat ostajajo bolj v polju impresije. Povsem drugačen, izčiščen je čoln Aleša Sedmaka iz leta 1988, ko se je slikar daljše obdobje posvečal formi in estetiki plovila, ki v svoji obliki nosi nekakšno popolnost zatočišča pred marsičim.

Zdaj pa še dom

Po drugi strani SekvenceJanka Kastelica izražajo preplet sodobnega in preteklega, njegove ladje pa so ujete v trenutku in so tako simboli kakor delovna sredstva.

Spet popolnoma drugače “marinistična” in v klasični maniri lani naslikana je VeneraParida Di Stefana. Ali pa jesenska impresija morja iz leta 1983 Roka Zelenka. Morska krajina zadnja leta biva tudi na živahnih slikah-objektih Klavdija Tutte, prikupne podobe hrvaškega slikarja Vaska Lipovca (1032-2006) pa so že del ikonografije poletij na Jadranu.

Vsa dela je izolska občina odkupila v okviru meddržavnega projekta ohranjanja pomorske dediščine Severnega Jadrana Mala Barka 2. Vendarle je to šele začetek zbirke, v katero po mnenju kustosa sodi še vsaj 30 imen in ki potrebuje tudi dom.

---